Izid današnjega glasovanja pomeni, da sporazum v Evropski uniji ne more stopiti v veljavo.

Zavrnitev Acte je parlamentarcem predlagalo več parlamentarnih odborov. To je danes tik pred glasovanjem spomnil tudi avtor poročila o Acti, Britanec David Martin (S&D). "Acto so že tolikokrat ubili, da ne more preživeti," je dejal in dodal, da je "čas, da zagovornikom Acte pustimo, da žalujejo in ostalim, da se premaknemo naprej".

Preberite še: Pirc Musarjeva zadovoljna z zavrnitvijo Acte: Treba bo vklopiti zdrav razum

Poslanec Christofer Fjellner je v imenu največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) tik pred glasovanjem predlagal, da bi predlog poročila o Acti vrnili nazaj v matični parlamentarni odbor za mednarodno trgovino, a je bil predlog zavrnjen.

Morali bi počakati na odločitev sodišča

V EPP menijo, da bi morali pred glasovanjem počakati odločitev Sodišča EU. V presojo sodišču je po odločnem nasprotovanju javnosti Acto dala ena od podpisnic sporazuma, Evropska komisija. Sodišče naj bi presodilo, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine.

Po mnenju številnih poslancev Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do dejstva, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je takoj po glasovanju pred evropskimi poslanci poudaril, da bo komisija kljub zavrnitvi Acte v parlamentu najprej počakala na odločitev sodišča, nato pa bo "razmislila o nadaljnjih korakih".

"Velik poraz Evropske komisije"

Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je v sporočilu za javnost poudaril, da spoštuje odločitev Evropskega parlamenta, pa tudi razpravo v evropski javnosti o pomembnosti boja proti ponarejanju in zaščiti intelektualne lastnine. Ponovil je, da bo Evropska komisija počakala na mnenje sodišča in da imajo evropski državljani pravico dobiti odgovor, ali Acta krši njihove pravice. Po odločitvi sodišča pa se bo komisija po besedah De Guchta posvetovala z mednarodnimi partnerji, kako naprej glede tega vprašanja.

Martin je na današnji novinarski konferenci v Strasbourgu izid glasovanja označil za velik poraz Evropske komisije. K temu so veliko prispevali po mnenju poslanca upravičeni pritiski javnosti.

Da bi Acta stopila v veljavo, je nujna ratifikacija v šestih podpisnicah sporazuma, a je Martin prepričan, da jih sporazum po zavrnitvi v Strasbourgu ne bo uspel zbrati toliko. Kot je pojasnil, ima vtis, da je Acta po zavrnitvi v Evropi mrtva tudi drugod. Med državami, ki naj bi sporazum ratificirale kot naslednje, je Maroko, za katerega Martin predvideva, da Acte ne bo ratificiral.

Pri internetu bi se morali "vrniti na točko nič"

Če namerava komisija v Evropski parlament vrniti spremenjeno Acto, bo to po Martinovem mnenju korak naprej. Bi bilo pa nesprejemljivo, če bi komisija po odločitvi sodišča EU v parlament prišla z enakim sporazumom. To bi zelo razburilo poslance in sledila bi nova zavrnitev, je menil poslanec.

Martin ocenjuje, da bi relativno hitro lahko prišli do konsenza glede fizične lastnine, kot so ponarejena zdravila, pijača ali cigarete. Druga težava je internet, kjer pa Martin meni, da bi se morali "vrniti na točko nič" in začeti od začetka.

Evropska komisija in 22 članic EU so sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, pa tudi val protestov. Peticijo proti Acti je podpisalo več kot tri milijone ljudi z vsega sveta.

Po mnenju kritikov sporazuma Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do dejstva, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.

Fajonova in Kleva zadovoljni

Zavrnitev je pozdravila slovenska evropska poslanka Tanja Fajon, ki je na twitterju zapisala:

Evropska poslanca Mojca Kleva, ki je v zadnjih par dnevih odgovorila na več kot 3000 sporočil zaskrbljenih uporabnic in uporabnikov interneta po vsem svetu, je zavrnitev sporazuma močno pozdravila. Poudarila je, da "je bila glavna napaka sporazuma vseskozi v tem, da je želel v isti sapi urejati zakonodajo glede ponarejanja izdelkov ter glede izvrševanja avtorskih pravic v digitalnem okolju."

Jordanova: Acta je bila politično zlorabljena

Slovenska evropska poslanka dr. Romana Jordan je med včerajšnjo razpravo v Evropskem parlamentu izrazila obžalovanje, da so se poslanci omejili zgolj na opredeljevanje za in proti sporazumu, niso pa izpostaviti pomembnih strokovnih argumentov, ki bi odgovorili na vprašanje, kaj Acta doprinese in zakaj jo potrebujemo. Ob tem je opozorila, da v EU za neprimernega varstva pravic intelektualne lastnine izgubimo osem milijard evrov.

"Po današnji razpravi sem še bolj prepričana, da je ACTA politično zlorabljena. Gre za pridobivanje politične podpore, ne glede na posledice, ki jih ima nezaščitena intelektualna lastnina v EU," je v svojem govoru povedala dr. Romana Jordan. Poslanka je izpostavila, da nasprotovanje sporazumu ACTA pomeni tudi izraz velikega nezaupanja v strokovno delo tistih, ki so sporazum pripravljali, komisarju EU za trgovino Karlu de Guchtu in ne nazadnje tudi sodišču EU.

Žal mi je, da EP ni počakal na odločitev sodišča

"Pozivi za zavrnitev sporazuma ACTA so predvsem utemeljeni na strahu, da bo le-ta kršil človekove pravice in v tej smeri zahteval spremembo obstoječe evropske zakonodaje. To je pomembno strokovno in ne politično vprašanje. Zato lahko po mojem mnenju nanj ustrezno odgovori le nesporna strokovna avtoriteta, to je Sodišče EU. Žal mi je, da Evropski parlament s svojo odločitvijo ni počakal na odločitev sodišča," je po glasovanju sporočila Jordanova.

"Nekateri v povezavi s sporazumom ACTA opozarjajo tudi na vprašanje zaščite avtorskih pravic znotraj EU. Postopek patentne zaščite je bil namreč do sedaj znotraj EU zapleten. Inovatorji so morali svoje patente prijaviti v vsaki državi članici posebej, spopadali so se z velikimi administrativnimi ter finančnimi ovirami," je še med slabosti zavrnitve sporazuma uvrstila Jordanova.

Vajgl: EP je prisluhnil glasu mlade generacije

Evropski poslanec Ivo Vajgl je pozdravil izid glasovanja o predlogu sporazuma Acta. "Evropski parlament je prisluhnil glasu mlade generacije, ki svoje perspektive ne vidi v zapiranju, represiji in  omejevanju prostorov svobode, ampak želi dosežke razvoja tehnologije in znanosti uporabiti za napredek, rast in boljše medsebojno poznavanje vseh ljudi dobre volje v svetu in njihovih dosežkov," je zapisal na svoji spletni strani.

Ob tem je še ocenil, da so se pogajalci in pripravljavci (izpostavil je Evropsko komisijo) zelo napačno lotili materije, ki naj bi urejala Acto (omenil je zaščito intelektualne lastnine in avtorskih pravic), poleg tega pa meni, da so se napačno lotili tudi načina za dosego cilja.

"Acta est fabula, plaudite! Komedija (Acta)je končana, ploskajte!", je dejal Jelko Kacin (Alde/LDS). Izrazil je upanje, da se bodo države članice, pa tudi Evropska komisija in komisar Karel De Gucht iz napak pri sklepanju tega sporazuma kaj naučili. Zavrnitev sporazuma je po njegovem zmaga evropske demokracije. Evropski parlament je prisluhnil številnim evropskim državljanom in strokovni javnosti, ki bi morali biti v razpravo vključeni že od vsega začetka. Kacin še ocenjuje, da mora komisija nujno čim prej pripraviti nov načrt za celovit pristop k zaščiti pravic intelektualne lastnine.

Acta padla v skladu s pričakovanji

Po mnenju Zofije Mazej Kukovič (EPP/SDS) je Acta padla skladno s pričakovanji, kajti bila je izredno velika protikampanja in tukaj se je izkazala tudi moč interneta. Povedala je, da se je pri glasovanju vzdržala, ker parlament ni imel povratne informacije sodišča EU. "V Evropi je naša največja prednost intelektualna lastnina, predvsem mladi pa so tisti, ki bodo svoja znanja dajali na internet," je dejala. "Področje je nujno urediti, boriti se proti temu pa je, kot bi se borili proti lastnemu delovnemu mestu," je še ocenila.

Lojze Peterle (EPP/SDS) je poudaril, da ne vidi zadostnih razlogov, da bi Acto podprl, saj zadeva zanj ni dovolj jasna. Poslanec se sicer zaveda vprašanj piratstva in ponarejanja, ki jih je treba učinkovito rešiti, vendar pa Acta po njegovem ne zadeva ključnih virov nepoštenega ravnanja, temveč se je zadeve treba lotiti drugače in se dogovoriti, kaj spada v svobodo interneta in kaj ne.

Milan Zver (EPP/SDS) je dejal, da je glasoval proti Acti. Izid glasovanja je bil zanj pričakovan, glede na to, da so že parlamentarna delovna telesa zavrnila sporazum. To vprašanje bi bilo po njegovem vsekakor treba urediti, a na drug način. Zver meni, da EU trpi zaradi tega vprašanja ter izgubi veliko denarja in delovnih mest. Poslancu sicer ni všeč, da mora Evropski parlament o tako pomembnih sporazumih odločati, ne da bi imel možnost, da jih sooblikuje. Zver je še poudaril, da iz današnjega glasovanja o Acti ni treba delati politične zgodbe o tem, katera stran je zaslužna za padec sporazuma, saj je bila danes Acta zavrnjena z veliko večino.