Na finančnem ministrstvu so danes za STA znova izrazili razočaranje nad odločitvijo KBC, da ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB, ter dodali, da je odločitev Belgijcev preuranjena in kaže na pomanjkanje potrpežljivosti.
Ob tem so na ministrstvu zagotovili, da dokapitalizacija in stabilizacija NLB nista v ničemer ogroženi. "Sredstva ki bi jih zagotovila KBC, bosta tako zagotovila Kad in Sod. Pri tem bosta uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih, zato tudi ni potrebe, da bi Slovenija zaradi odločitve KBC morala zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, in je strah javnosti povsem odveč," pravijo.
Vstop Kada in Soda v lastniško strukturo NLB po navedbah ministrstva zaradi ustrezne cene vstopa tudi ne bo veljal kot nedovoljena državna pomoč.
Ni potrebe po prošnji za finančno pomoč
"Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov, niti zaradi kapitalske ustreznosti bank niti zaradi javnofinančnih razlogov," so dodatno pojasnili na ministrstvu.
Kot možna vzroka za zaprosilo za pomoč se po izkušnjah držav članic območja evra kažeta predvsem javnofinančne razmere in razmere v finančnem sektorju, so navedli in dodali: "Ne prvi ne drugi vzrok v Sloveniji ne kažeta potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov".
Po pojasnilih ministrstva je vlada doslej že sprejela številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se s 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) konec leta 2011 letos znižuje na 3,6 odstotka BDP in nadalje pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu skladno z zavezami v okviru EU.
Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, so zagotovili in dodali, da Slovenija prav tako ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.
Janša ocenjuje, da Slovenija trenutno ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč
Država je kot solastnik NLB in hkrati v vlogi odgovornega za finančno stabilnost poskrbela, da ima banka zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa (Eba). Ob tem je ministrstvo spomnilo, da je bila kapitalska ustreznost banke zagotovljena iz obstoječih sredstev države brez dodatnega zadolževanja, 61 milijonov evrov v obliki kapitalskega vložka Kada in Soda ter 320 milijonov evrov v obliki hibridnega instrumenta.
Ministrstvo je spomnilo tudi, da je NLB trenutno predmet skrbnega pregleda, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike in potencialne nove vlagatelje.
Ne glede na rezultate pregleda pa država do konca leta ne pričakuje dodatnih finančnih obremenitev iz naslova kapitalske ustreznosti NLB niti ni soočena s tveganji iz preostalega dela finančnega sektorja. To pomeni, da trenutno tudi ni specifičnih potreb bančnega sektorja, ki bi narekovale morebitno zaprosilo za pomoč.
"Glede na navedeno ministrstvo za finance ponovno poudarja, da Slovenija ne razmišlja, da bi morala zaprositi za pomoč," so še poudarili na ministrstvu.
O možnostih, da bi lahko bila Slovenija naslednja država območja evra, ki bi morala EU zaprositi za finančno pomoč, sta v teh dneh pisala časnika Financial Times in Bloomberg. V Evropski komisiji medtem danes niso izključili možnosti prošnje Slovenije za pomoč. Dejali so, da prošnje sicer še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti. Zdaj o tem že poroča tudi nemški Spiegel.
Evropska komisija: Prošnje Slovenije za finančno pomoč ne izključujemo
Slovenija je na poti, da postane šesta država iz območja evra, ki bo EU za pomoč, po pisanju Bloomberga ocenjujejo ekonomisti od britanskega Londona do poljske Varšave. S tem bi izboljšala stanje javnih financ, ki jih slabi zaradi krize močno načet bančni sistem, dodaja.
To, da bo Slovenija morda naslednja država, ki bo morala EU prositi za finančno pomoč, je v ponedeljek pisal časnik Financial Times.
Bloomberg sicer povzema najnovejše dogajanje v Sloveniji na finančnem področju. V ospredje postavlja vladne varčevalne ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja ter sedanjo dokapitalizacijo NLB. Piše tudi o tem, da bosta svež kapital potrebovali tudi druga in tretja največja banka v državi, NKBM in Abanka Vipa.
Prav tako povzema navedbe premiera Janeza Janše, ki je 29. junija v Bruslju dejal, da Slovenija v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč iz evropskih reševalnih skladov, ter finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki se mu tak scenarij prav tako ne zdi verjeten.
"Glavno je, da smo dokapitalizirali NLB," je minister povedal za Bloomberg in dodal, da "verjame, da lahko Slovenija bančnemu sistemu pomaga z domačim financiranjem".
Financial Times: Slovenija bo morda naslednja, ki bo prosila za finančno pomoč
"Ničesar ni mogoče izključiti"
V Evropski komisiji danes niso izključili možnosti, da bo Slovenija zaprosila za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov. Na vprašanje, ali bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo zaprosila za pomoč, so odgovorili, da prošnje še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti.
"Na tej točki ni novega razvoja dogodkov. Smo v stiku s Slovenijo. Nismo še prejeli prošnje, tako da nimamo drugih komentarjev," je odgovoril tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly.
Na drugo vprašanje, ali prošnjo pričakujejo v kratkem, pa je odgovoril, da ne. Dodal je še, da nimajo nobenih dodatnih informacij in nadaljnjih komentarjev o razmerah v Sloveniji.
Za pomoč iz evropskih reševalnih skladov so doslej zaprosili Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper.
V zadnjih dneh se v evropskih medijih stopnjujejo ugibanja, da bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo zaprosila za pomoč, in sicer zaradi problemov v bančnem sektorju.
