Hollande je namreč ratifikacijo pogodbe, ki krepi fiskalno disciplino v območju evra, pogojeval z dogovorom na evropski ravni o paktu za rast. Tega so voditelji EU dosegli na tokratnem vrhu, zato je francoski predsednik napovedal, da bo v parlament kmalu poslal vse potrebne zakonodajne dokumente za uresničitev sklepov zasedanja voditeljev.
Med temi je izpostavil še morebitne potrebne zakone za prenos nadzora nad bankami na Evropsko centralno banko in tudi zakonske spremembe, s katerim bi Francija uvedla davek na finančne transakcije.
Francija naj bi bila namreč del omejene skupine članic EU, ki bodo skozi okrepljeno sodelovanje uvedle ta obliko davka. Dogovor na ravni celotne unije s svojim nasprotovanjem namreč onemogočata predvsem Velika Britanija in Švedska.
Hollande sicer ni želel povedati, kako hitro naj bi parlament ratificiral fiskalni pakt. Rekel je, da sam vidi glasovanje v paketu, saj gre za dele srednjeročnega odgovora Evrope na krizo.
Glede odločitev vrha je povedal, da delo še ni dokončano, saj manjka dolgoročnejši del o poglobitvi integracije v območju evra, a Evropa se je po njegovih besedah obrnila v pravo smer.
Merklova vztraja, da ni popustila pri dosedanji politiki
Nemška kanclerka pa se je pred današnjim parlamentarnim glasovanjem o fiskalnem paktu in pogodbi o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) razumljivo osredotočila bolj na vprašanje pogojev in nadzora.
Bilanco vrha je Merklova označila za pozitivno, prav tako pa je zagotovila, da ima za sklepe, na katere je pristala, 100-odstotno kritje bundestaga.
Kanclerka vztraja, da ni popustila pri dosedanji politiki strogega pogojevanja in nadzora, ko gre za pomoč članicam območja evra. Na možnost neposredne dokapitalizacije bank iz ESM je pristala zato, ker jo spremlja uvedba enotnega mehanizma nadzora nad bankami v območju evra. Tega bo opravljala Evropska centralna banka (ECB).
Merklova v osrednji denarni ustanovi območja evra vidi zanesljivega in verodostojnega nadzornika. Kot pravi, ima namreč tudi ECB kot posojilodajalka bankam velik interes za stabilnost bančnega sistema.
V Španiji in Italiji drugače kot v Grčiji in na Portugalskem
Uporaba sredstev ESM in začasnega sklada za zaščito evra EFSF za odkupovanje državnih obveznic in s tem za znižanje cene zadolževanja nekaterih članic območja skupne valute pa bo prav tako vezana na pogoje. Ta ukrep naj bi bil namenjen predvsem Španiji in Italiji.
Ti ne bodo v obliki posebnega programa z reformami in varčevalnimi ukrepi, kot je primer v Grčiji in na Portugalskem, ampak bo šlo za dosledno uresničitev priporočil Evropske komisije na področju reform in fiskalne politike ter drugih javnofinačnih in reformnih zavez članic na ravni EU. Nazor nad uresničevanjem bosta v skladu z uveljavljenimi postopki izvajala ECB in Evropska komisija.
Glede sklepov vrha o kratkoročnih ukrepih za umiritev finančnih trgov je povedala še, da mora o tehničnih vidikih sprejetih rešitev razpravljati še evroskupina, zato dokončnih odločitev še ne bo v desetih dneh.
