Vizijo o tem so razgrnili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
V poročilu z naslovom K pravi ekonomski in monetarni uniji so opredelili štiri stebre, ki se v bruseljski latovščini glasijo integriran finančni okvir, integriran proračunski okvir, okvir integriranih ekonomskih politik ter okrepljena demokratična legitimnost in odgovornost.
Vrh EU je v odzivu na to poročilo nosilca projekta Van Rompuya povabil, naj v tesnem sodelovanju s preostalimi tremi predsedniki opredeli podroben kažipot do prave ekonomske in monetarne unije, vključno z jasnimi časovnimi cilji.
Štirje predsedniki bodo preučili, kaj je mogoče uresničiti na podlagi obstoječih pogodb EU in kateri ukrepi bodo terjali spremembe pogodb. Še najhitreje naj bi bilo mogoče uresničiti bančno unijo, prve korake k njej so članice območja evra že napravile.
V pripravah kažipota in časovnega načrta bodo tesno sodelovale tudi članice unije, zatrjuje Van Rompuy. Prav tako se bodo posvetovali z Evropskim parlamentom, ki se sicer pritožuje, da je vse prepogosto odrinjen na stranski tir.
V tem postopku se bo budno pazilo na ohranitev celovitosti notranjega trga finančnih storitev, kar je bila predvsem zahteva Velike Britanije.
V okrepljeni gospodarski in denarni uniji naj bi namreč vsaj sprva sodelovalo le 17 članic območja evra, unija pa si prizadeva, da to ne bi prineslo prevelikih trenj znotraj celotne EU.
V vsakem primeru pa se bo s poglabljanjem integracije le še bolj izpostavil pojav Evrope dveh hitrosti. To je v četrtek jasno povedal tudi francoski predsednik Francois Hollande.
Vrh EU prižgal zeleno luč za začetek pogajanj s Črno goro
Voditelji članic EU so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro, s čimer je opravljena še zadnja formalnost za ta korak. Še danes popoldne bo tako slovesna medvladna konferenca, na kateri bo država začela pogajanja, a na njej še ne bo odprla ali zaprla nobenega pogajalskega poglavja.
Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - in njuno zaprtje na koncu pogajanj. Ti poglavji naj bi bili odprti do konca leta.
S takšnim pristopom želi EU zagotoviti res dobro uskladitev zakonodaje kandidatke z evropskim pravnim redom v omenjenih poglavjih, ki so se izkazala za najtežja v pogajanjih s Hrvaško, slabe izkušnje pa ima unija na teh področjih tudi z Bolgarijo in Romunijo, ki sta v EU vstopili leta 2007.
Zato so ministri članic unije Črno goro ob priporočilu za začetek pristopnih pogajanj ponovno pozvali, naj okrepi prizadevanja v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, evropskemu policijskemu uradu Europolu pa so naložili pripravo poročila o organiziranem kriminalu v tej državi.
Črno goro bo na medvladni konferenci, s katero se bodo uradno začela pogajanja, predvidoma zastopal minister za zunanje zadeve in evropske integracije Milan Roćen, evropsko stran pa komisar za širitev Štefan Füle in v imenu danskega predsedstva minister za evropske zadeve Nicolai Wammen.
Črna gora je za članstvo v EU zaprosila decembra 2008. Evropska komisija je novembra 2010 priporočila, naj se ji dodeli status kandidatke, kar je vrh EU nato potrdil decembra 2010. Začetek pogajanj je komisija priporočila že lani, vendar so članice zahtevale dodatno poročilo o reformah na najbolj problematičnih področjih.
