Premier Janez Janša je izpostavil, da se je na dogovor o patentu čakalo zelo dolgo, da je bil dosežen v zadnjih minutah in da je "izjemno pomemben". "Evropa s tem stopa velik korak k večji globalni konkurenčnosti, kar se bo dolgoročno pozitivno odrazilo tudi na rasti," je poudaril.

Vprašanje, kje bo sedež osrednjega sodišča, za katerega so se potegovale Nemčija, Francija in Italija, je bilo odprto od decembra lani, ko je bil dosežen načelni dogovor o glavnih elementih dosjeja, ki vključuje uvedbo enotnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.

Voditelji so potrdili kompromisni dogovor, da bo sedež osrednjega oddelka sodišča prve stopnje patentnega sodišča v Parizu, kjer bo tudi sedež predsednika sodišča prve stopnje. Prvi predsednik bo Francoz.

Poleg tega pa bosta ustanovljena še dva specializirana oddelka osrednjega dela sodišča prve stopnje, in sicer v Londonu in Münchnu. Ta oddelka bosta pokrivala določena področja. Londonski bo pokrival področja kemije, farmacevtike in človeških potreb, münchenski pa področji strojnega inženirstva in učinkovite porabe virov. Sodišče bo imelo tudi lokalne oddelke v vsaki članici.

Del sistema enotnega evropskega patenta, in sicer arbitražni organ, bo tudi v Sloveniji. Slovenija si bo sedež tega organa delila s Portugalsko.

Enotni patent, o katerem se je unija pogajala tri desetletja, je zelo pomembna novost za evropsko gospodarstvo, saj se ocenjuje, da bi lahko bili prihranki pri patentiranju izjemni, več kot 20.000 evrov na posamezni patent skupnosti, kar pomeni veliko konkurenčno prednost.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dogovor označil za zgodovinski preboj, enako pa je poudarila predsednica danske vlade Helle Thorning-Schmidt. Van Rompuy je pojasnil, da sta skupaj z dansko premierko tri članice, ki so se potegovale za sedež sodišča in tako blokirale končni dogovor, pozvala k razumu.

Glavni namen enotnega patenta je povečati konkurenčnost EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko, kjer so stroški patentiranja bistveno nižji. Stroški patentiranja v Evropi bi se z uporabo enotnega patenta zmanjšali za do 80 odstotkov, poudarjajo v Bruslju.

Če so morala prej podjetja patentno zaščito uveljavljati v vsaki od 27 članic EU, bodo to sedaj storile le enkrat, skupni evropski patent pa bo veljal za skoraj celotno EU.

V skupnem evropskem patentu namreč ne bosta sodelovali Španija in Italija, ki nasprotujeta jezikovni ureditvi, po kateri bodo uradni jeziki le angleški, nemški in francoski. Ker je za uvedbo enotnega patenta potrebno soglasje, ki ga ni bilo mogoče doseči, so se preostale članice unije odločile za okrepljeno sodelovanje na tem področju.