Teheran, ki vztraja, da jedrski program razvija v miroljubne namene, opozarja, da bi lahko zaradi embarga prekinil pogajanja s šesterico velesil - ZDA, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ki doslej niso prinesla preboja. Naslednji sestanek, na ravni strokovnjakov, je predviden 3. julija.
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je pojasnil, da so danes razpravljali o tem, kaj bodo storili, če tudi nadaljnja pogajanja ne bodo prinesla nobenega rezultata.
Britanski zunanji minister William Hague pa je danes opozoril, da bo EU v tem primeru še zaostrila sankcije proti Iranu.
Zunanji ministri so odločitev o postopnem embargu na uvoz nafte iz Irana sprejeli januarja, ker je unija od oktobra zaman čakala na odgovor Teherana na njen poziv k vrnitvi k vsebinskim pogajanjem o iranskem jedrskem programu in zaradi poročil, da je Iran razvijal jedrsko orožje.
Po dolgih pogajanjih o tem, kdaj naj embargo začne veljati, je bil januarja dosežen kompromis, da prepoved uvoza nafte začne veljati takoj, sicer pa so se članice unije dogovorile za prehodno obdobje za obstoječe pogodbe do 1. julija.
V pogajanjih o embargu so bile težave predvsem zaradi Grčije, ki je najbolj odvisna od iranske nafte in obenem najbolj finančno ranljiva članica unije. Teheran je namreč Grčiji zagotovil precej ugodne uvozne pogoje, ki jih je težko pričakovati od alternativnih izvoznikov.
Grčija je sprva zahtevala enoletno ali daljše prehodno obdobje, medtem ko so Francija, Nemčija in Velika Britanija želele embargo uvesti čim prej. Da bi pomirile skrbi Grčije, so ji dale preostale članice politična zagotovila, da bodo zagotovile alternativne vire nafte.
