V odgovoru na vprašanje, ali je Slovenija naklonjena temu, da se da Grčiji več časa za izpolnitev zavez v okviru drugega programa pomoči, je minister najprej povedal, da se evrska skupina v četrtek ni zelo konkretno pogovarjala o mehčanju pogojev za Grčijo.

"Kakršno koli popuščanje, odlaganje je zelo težavno, ker je tudi zasebni sektor sodeloval pri reševanju vprašanja dolgov, tako da če bi šlo za res majhne prilagoditve, bi se o tem lahko pogovarjali, sicer pa zelo težko," je še pojasnil minister.

Evrska skupina je bila po njegovih besedah predvsem zelo vesela, da se je oblikovala nova grška vlada, ki je izrazila voljo, da nadaljuje že sprejet program. Poleg tega je bil dosežen dogovor, da se trojka takoj vrne v Atene in tam nadzoruje proces izvajanja programa.

Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se je z grškimi oblastmi dogovorila o drugem programu pomoči in tudi nadzira njegovo izvajanje, se bo v Atene vrnila v ponedeljek.

Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je v četrtek povedal, da se mora trojka z novo grško vlado čim prej dogovoriti o "posodobitvi" memoranduma o soglasju, ki je krovni dokument programa pomoči Grčiji, saj so razmere izredne.

Drugi program pomoči od Grčije v letih 2012-2014 v zameno za 144,7 milijarde evrov iz evropskega reševalnega sklada in 19,8 milijarde evrov od IMF terja boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme.

Spremembe programa so po navedbah virov pri EU nujne, saj ta v času političnega vakuuma v Grčiji, ki je nastal zaradi zapletov pri oblikovanju vlade po majskih volitvah, ni bil ustrezno izvajan, poleg tega so se občutno poslabšale gospodarske razmere.

V Bruslju poudarjajo, da dva temeljna cilja v programu v vsakem primeru ostajata: zagotoviti je treba vzdržnost javnega dolga in izvesti vse zahtevane strukturne reforme za vrnitev Grčije na pot rasti. Kako bosta ta cilja dosežena, pa je stvar razprave.

Več ministrov članic območja evra in tudi šef evrske skupine so v minulih dneh nakazali možnost podaljšanja roka, v katerem mora Grčija ukrepati za konsolidacijo javnih financ, za dve leti - z leta 2014 na leto 2016.

Grčija se je za prvi program pomoči EU in IMF dogovorila leta 2010. Vzpostavljen je bil triletni ad hoc mehanizem, v skladu s katerim ji je bilo zagotovljenih do 110 milijard evrov dvostranskih posojil.

Marca letos pa je bil dogovorjen še drugi program pomoči, ki v letih 2012-2014 predvideva 164,5 milijarde evrov javnih sredstev od EU in IMF. Poleg tega so zasebni upniki Grčiji odpisali za okoli 107 milijard evrov dolgov.