Voditelji držav članic G20 bodo danes po koncu vrha sprejeli deklaracijo, ki je že večinoma sestavljena in med drugim pravi, da bodo države članice G20 iz območja evra sprejele potrebne politične ukrepe za zavarovanje celovitosti in stabilnosti območja. Vendar izjava v ničemer ne zavezuje držav k večji porabi in poziva tudi k proračunski odgovornosti.

Glede na osnutek je večinska volja G20 podpora ukrepom za rast in zaposlovanje. "Trdna trajna in uravnotežena rast je glavna prioriteta G20". Izjava hvali Saudsko Arabijo za povečanje proizvodnje nafte, katere cene ostajajo pod nadzorom, Kitajska pa je deležna pohvale za obljube, da se bo odmaknila od politike nizke vrednosti svoje valute juan.

Ameriški predsednik Barack Obama se je danes srečal z evropskimi kolegi iz G20, to je britanskim premierjem Davidom Cameronom, francoskim predsednikom Francoisom Hollandejem, nemško kanclerko Angelo Merkel, italijanskim premierjem Mariom Montijem ter predsednikoma evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom ter evropskega sveta Hermanom van Rompuyjem.

Srečanje je bilo prestavljeno s ponedeljka na danes, ker je uradni program vrha zamujal. Bela hiša je sporočila, da je bil Obama po srečanju opogumljen glede evropske poti za obvladovanje krize. Obama si želi, da se Evropa izogne recesiji, ki bi vplivala tudi na ZDA in s tem na njegove možnosti za ponovno izvolitev novembra.

Obama se bo danes srečal še s kitajskim kolegom Hu Jintaom, že v ponedeljek pa sta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom govorila predvsem o krizi v Siriji. Evropska kriza je v središču pozornosti, vendar pa nevarnost svetovni ekonomiji ponovno grozi tudi iz ZDA, saj konec leta poteče veljavnost davčnih olajšav, veljati pa začnejo varčevalni ukrepi.

Monti je danes opozoril, da območje evra ni edino neravnovesje v svetovni ekonomiji, ampak so to tudi finančni problemi ZDA, kar je priznal tudi Obama. Sklepni dokument zato vsebuje tudi zagotovilo ZDA, da se bodo izognile ostremu zategovanju pasu leta 2013 z višjimi davki in manjšo porabo.

Mednarodni denarni sklad IMF je na vrhu dobil dovolj zagotovil za povečanje sredstev v skladu za boj proti širitvi krize iz Evrope na skupaj 456 milijard dolarjev. Hitro se razvijajoče države so v zameno ponovno dobile zagotovila o izvedbi reform IMF, kjer želijo več besede. Nemška kanclerka Merklova je glede tega povedala, da ima občutek, da si svet želi, da Evropa uspe v svojih prizadevanjih.

Na vrhu potekajo tudi druga bilateralna srečanja in med njimi je bilo tudi srečanje Camerona s predsednico Argentine Cristino Fernandez de Kirchner. Cameron je pred tem kritiziral Argentino zaradi podržavljenja španskega naftnega podjetja, na srečanju s Kirchnerjevo pa je vztrajal, da morajo o usodi otočja Falkland, ki mu v Argentini pravijo Malvini, odločati prebivalci. Argentina je na 30. obletnico vojne za otoke ponovno odprla to vprašanje. Kirchnerjeva je želela Cameronu izročiti kuverto z dokumenti glede otočja, vendar jo je ta ignoriral in odšel stran.

Cameron je malce razjezil francoskega predsednika Hollandeja, ko je poslovnim voditeljem dejal, da bo Velika Britanija razvila rdečo preprogo za vse francoske bogataše, ki bodo bežali pred napovedanim 75-odstotnim davkom na zaslužke, višje od milijona evrov. Hollande je pikro komentiral, da naj vsak nosi odgovornost za svoje besede, sam pa ni povedal ničesar, kar bi razbilo evropsko solidarnost v teh časih.

Nevladne organizacije so medtem vrh G20 kritizirale, da glede boja proti revščini postaja debatni krožek, ki ni sposoben sprejeti dovolj trdnih konkretnih ukrepov.