Evropski mehanizem za stabilnost v območju evra (ESM) bo ob strogih pogojih zagotavljal pomoč državam v območju evra, ki bi se znašle v resnih težavah in ogrozile stabilnost celotnega območja skupne evropske valute.

Pogodba o ESM je bila podpisana februarja letos. Mehanizem bo začel delovati, ko ga bo ratificiralo dovolj držav, da bo pokritih 90 odstotkov zajamčenega kapitala. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala je razdeljenega na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Slovenija bo morala vanj vplačati 342 milijonov evrov.

Za zdaj ratifikacija s strani šestih držav

Za zdaj je po dostopnih podatkih ESM ratificiralo šest držav, med njimi Slovenija, katere delež v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ta mehanizem je 0,4276 odstotka, in Francija, ki za Nemčijo prispeva drugi največji delež, približno petino kapitala. Nemčija naj bi sicer, če bo šlo vse po sreči, pogodbo ratificirala 29. junija, takoj po vrhu EU.

Že nekaj časa se pojavljajo navedbe o zamudah pri ratifikaciji v nekaterih manjših članicah območja evra, v ponedeljek pa je italijanski minister za evropske zadeve Enzo Moaveri Milanesi podvomil, da bo Italiji uspelo mehanizem ratificirati pred poletjem.

Italija prispeva tretji največji delež kapitala - 17,9 odstotka, kar pomeni, da ESM brez njene potrditve ne more zaživeti. V Bruslju sicer pravijo, da o zamudah pri ratifikaciji v Italiji ne vedo nič, in pričakujejo, da bo mehanizem začel delovati 9. julija, kot je predvideno.

Pomoč Španiji najverjetneje iz ESM

V tem primeru bo načrtovana pomoč španskim bankam, ki naj bi znašala do 100 milijard evrov, najverjetneje prišla iz ESM, ne iz začasnega reševalnega sklada EFSF, saj je večina članic naklonjena prvi možnosti, pravijo v Bruslju.

V nobenem primeru pa po sedanjih pravilih pomoč ne more biti namenjena neposredno bankam, kar želijo v Madridu. Ta možnost, za katero se je zavzemala tudi Evropska komisija, za zdaj nima podpore med članicami z evrom, ni pa mogoče izključiti novih razprav o tem.

O stanju v procesu ratifikacije ESM in o pomoči Španiji bo v četrtek razpravljala evrska skupina. Uradne prošnje za pomoč iz Madrida sicer še ni bilo, pričakuje se v prihodnjih tednih. Na kritike, da je načrt pomoči Španiji polomija, v Bruslju odgovarjajo, da tega ne more nihče reči, saj sploh še ni začel veljati.

Vsekakor bodo tudi pomoč Španiji spremljali strogi pogoji, poudarjajo viri. Ti pogoji bodo po njihovih navedbah zagotovo veljali za posamezne banke, ki bodo prejele pomoč, zelo verjetno pa bodo še razširjeni, saj je treba pospraviti po celotnem španskem finančnem sektorju.

Skrbi jih tudi Ciper

V območju evra so zaskrbljeni tudi zaradi Cipra. Morebitna pomoč tej državici bo tako v četrtek prav tako ena osrednjih tem zasedanja evrske skupine, ki se zna po navedbah virov zaradi natrpanega dnevnega reda zavleči v zgodnje jutranje ure.

Poleg Grčije, ki bo po napovedih osrednja tema zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra, bodo ministri v četrtek razpravljali tudi o programih pomoči Irski in Portugalski, ki pa se po navedbah virov dobro izvajata.

Ne bo pa evrska skupina v četrtek niti razpravljala o imenovanjih na niz odprtih položajev v organih EU, med katerimi je tudi mesto v izvršilnem odboru Evropske centralne banke, za katerega se poteguje bivši minister Mitja Gaspari, ki pa naj ne bi imel možnosti za zmago.
pm/jes

Viri pri EU: Program pomoči Grčiji bo treba spremeniti, v sedanji obliki je "iluzija"

Drugi program pomoči Grčiji bo treba spremeniti, saj je v sedanji obliki zaradi zamud pri njegovem izvajanju in poslabšanja gospodarskih razmer "iluzija", so danes v Bruslju povedali viri pri EU. Ocenili so, da bi lahko bil spremenjen program pripravljen poleti.

O tem, kakšne bodo spremembe, viri niso želeli podrobno govoriti. Poudarili so, da dva temeljna cilja v vsakem primeru ostajata: zagotoviti je treba vzdržnost javnega dolga in izvesti vse zahtevane strukturne reforme za vrnitev Grčije na pot rasti. Kako bosta ta cilja dosežena, pa je stvar razprave.

Prav tako niso želeli komentirati poročanja medijev, da naj bi evrska skupina rok, v katerem mora Grčija po sedanjem dogovoru ukrepati za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, podaljšala za dve leti - z leta 2014 na leto 2016. "Doslej še ni bilo razprave o tem," so dejali.

Grčija bo glavna tema četrtkovega sestanka finančnih ministrov držav v območju evra, a tok dogodkov je seveda odvisen od tega, kako hitro bo oblikovana nova grška vlada. Viri pri EU sicer pričakujejo, da bo koalicijska vlada sestavljena še pred zasedanjem evrske skupine.

Po sestavi vlade bo trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se je s prejšnjimi grškimi oblastmi dogovorila za drugi program pomoči in nadzira njegovo izvajanje, odpotovala v Atene, da se z novo vlado pogovori o spremembah tega programa.

Spremembe nujne in logične

Te spremembe so nujne in "logične", saj v času političnega vakuuma v Grčiji, ki je nastal zaradi zapletov pri oblikovanju vlade po majskih volitvah, program ni bil ustrezno izvajan, poleg tega so se občutno poslabšale gospodarske razmere v Grčiji in zunaj nje, so pojasnili viri. Ohraniti sedanji program v tako spremenjenih okoliščinah bi bilo "neumno", so dodali.

Poleg tega je ponovna preučitev programov pomoči po navedbah virov nekaj normalnega. To stališče so podprli s stalno prakso IMF, ki ima veliko izkušenj s takšnimi programi. Vsakič, ko program "iztiri", se ga na novo preuči in prilagodi realnosti, so pojasnili.

Pobuda je na strani grške vlade. Če bo nova grška vlada želela spremembe, kar je sicer zelo verjetno, bo trojka z njo po navedbah virov poskušala najti kompromis o teh spremembah, ki bo politično sprejemljiv za vse članice območja evra.

Nato bo treba podpisati nov memorandum o soglasju. Gre za krovni dokument, ki pokriva vse elemente programa pomoči Grčiji, vključno s seznamom zahtevanih strukturnih reform in ukrepov za ureditev javnih financ ter roki zanje.

Nov memorandum pripravljen poleti

Nov memorandum sicer ne bo pripravljen "v dveh tednih", bo pa verjetno nared "med poletjem", so ocenili viri.

Grčija se je za prvi program pomoči EU in IMF dogovorila leta 2010. Takrat je bil dosežen dogovor o vzpostavitvi ad hoc mehanizma, v skladu s katerim je bilo Grčiji v treh letih zagotovljenih do 110 milijard evrov dvostranskih posojil.

Marca letos pa je bil dogovorjen še drugi program pomoči, ki v letih 2012-2014 predvideva 144,7 milijarde evrov javnih sredstev iz začasnega reševalnega sklada EU in 19,8 milijarde evrov od IMF. Poleg tega so zasebni upniki Grčiji odpisali za okoli 107 milijard evrov dolgov.

Poleg prilagoditve drugega programa se Grčiji obeta tudi dodatna pomoč EU za spodbuditev rasti in zagon konkurenčnosti v okviru ukrepov za rast, ki jih bo predvidoma potrdil vrh EU konec meseca.