Kot je poudaril Draghi, je "v tesnem kontaktu" s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in šefom evrske skupine Jean-Claudom Junckerjem.

Po Draghijevih besedah se pogovarjajo o "elementih dolgoročne vizije za našo gospodarsko in denarno unijo". Četverica pripravlja celovit načrt za prihodnost območja evra.

Na vprašanje, kdaj bo načrt predstavljen javnosti, je Draghi odgovoril, da zelo kmalu. "Vse, kar delamo, želimo obravnavati na naslednjem vrhu," je dejal. Vrh EU bo sicer konec tega meseca.

Po Draghijevih besedah je v trenutnem času krize in finančne negotovosti velik dosežek že ideja, da 17 držav z evrom "deli skupno pot in skupen cilj". "Trgom in ljudem moramo zagotoviti, da smo na poti skupaj," je menil.

Prvi mož ECB je v zadnjih tednih evropske voditelje večkrat pozval, naj oblikujejo vizijo evra v prihodnosti.

Program v smeri rasti je pripravljen že dolgo časa

V luči nedeljskih grških predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih bi lahko zmagala skrajna levica, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom, in vse bolj glasnih zahtev po politiki spodbujanja gospodarske rasti se je postavil v bran politiki ECB. Ta je po njegovih besedah usmerjena k rasti.

"Program v smeri rasti je pripravljen že dolgo časa. Čas je, da ga implementiramo - odločno in z zaupanjem v njegove dolgoročne učinke," je dejal. Dodal je, da ECB znotraj ukrepov za rast bolj kot javno porabo zagovarja deregulacijo.

Skladno s tem je pozval k liberalizaciji trga izdelkov in odpravi administrativnih ovir, tako da bi bilo lažje zagnati podjetja. "Te rešitve morajo biti komplementarne z aktivnimi politikami na trgu dela, usmerjenimi na manj kvalificirane, starejše, mlade in brezposelne ljudi," je pojasnil.

Draghi je sicer podprl prizadevanja območja evra za okrepitev zunanjega nadzora nad javno porabo evrskih držav. "Treba je izboljšati upravljanje gospodarstva območja evra. Prav tako je treba gospodarsko in denarno unijo približati srcem in glavam evropskih državljanov," je dejal.

V zvezi s konkretno politiko ECB je povedal, da imajo sredstva, ki bi jih lahko potrebovale banke v evrskem območju, na zalogi.

Evrosistem bo še naprej zagotavljal sredstva za solventnost bank

"Evrosistem bo še naprej zagotavljal sredstva za solventnost bank," je poudaril. Velike kreditne injekcije po njegovih besedah upravičuje povečana finančna nestabilnost.

Njegove besede nakazujejo nadaljnja posojila bankam, po vsej verjetnosti po formuli 1000 milijard evrov, ki jih je v obliki triletnih posojil osrednja denarna ustanova v območju evra bankam posodila decembra lani in februarja.

Njegove besede, da območju evra grozi resen padec rasti bruto domačega proizvoda, pa so že sprožile špekulacije o takojšnjem znižanju ključne obrestne mere.

Draghi je sicer povedal tudi, da inflacijskih tveganj trenutno ne beleži nobena evrska država. "Če bi se pojavilo tveganje destabilizacije cen, pa imajo centralne banke dovolj ustreznih orodij za absorpcijo povečane likvidnosti," je dodal.

Ključna obrestna mera v območju evra je trenutno postavljena na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka, ECB pa je od izbruha krize sprejela tudi več drugih posebnih kriznih ukrepov.