Poročilo TI z naslovom "Denar, politika, moč: tveganja za korupcijo v Evropi" tako potrjuje močno povezavo med nezmožnostjo uspešnega urejanja javnih financ in boja proti korupciji. "Povezav med korupcijo ter finančno in dolžniško krizo v teh državah ni več moč ignorirati," opozarja TI.

V omenjeni četverici držav je TI ugotovil "resne pomanjkljivosti pri odgovornosti javnega sektorja in globoko zakoreninjene težave z neučinkovitostjo, zlorabami ali malomarnim opravljanjem poklicnih dolžnosti ter korupcijo, ki niso niti zadostno nadzorovane niti sankcionirane".

V Grčiji so bili na primer kljub številnim in obsežnim primerom korupcije, o katerih so poročali tudi mediji, disciplinski postopki uvedeni le proti dvema odstotkoma javnih uslužbencev. Na Portugalskem se z obsodbo konča manj kot pet odstotkov s korupcijo povezanih sodnih postopkov.

Za kar 98 odstotkov Grkov je korupcija eden glavnih problemov v državi; Dancev s takšnim mnenjem je po drugi strani le 19 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da se je korupcija v zadnjih letih še poslabšala, je posebej visok na Češkem, v Grčiji, na Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Španiji in tudi v Sloveniji. V slednji kar 93 odstotkov vprašanih meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih še poslabšala ali ostala enaka.

Poročilo kritizira Madžarsko, Slovaško in Češko, ker so po vstopu v EU pozitivne protikorupcijske ukrepe "zavrtele nazaj". Po drugi strani hvali Estonijo, Litvo, Poljsko in Slovenijo, ker so na tem področju dosegle napredek, a obenem opozarja, da se še vedno soočajo s številnimi pomanjkljivostmi. Latvijo TI izpostavlja kot najboljšo v skupini evropskih držav, ki so bile nekoč del vzhodnega oz. komunističnega bloka.

"Vodilne v integriteti" v Evropi sicer po oceni TI ostajajo Danska, Švedska in Norveška. Sledijo jim Nemčija, Finska, Švica in Velika Britanija. A poročilo opozarja, da, ko govorimo o korupciji, nobena država ni povsem zdrava. Tudi naštete države morajo na primer odpraviti pomanjkljivosti pri financiranju političnih strank.

Romunija in Bolgarija, ki sta leta 2007 vstopili v EU, a zaradi hudih pomanjkljivosti pri vladavini prava sedaj ne moreta postati članici schengenskega prostora, sta tudi po oceni TI zelo problematični. Plazu nove protikorupcijske zakonodaje po nareku EU namreč v teh državah ni sledilo sprejetje ustreznih "etičnih norm, dejanj in vedenja".

TI tako nacionalne vlade kot EU v poročilu poziva k podvojitvi ukrepov proti korupciji. Med konkretnimi koraki, ki jih predlaga, so boljša zaščita ljudi, ki si upajo razkriti primere korupcije, izboljšanje dostopa do informacij javnega značaja, tako z ustreznimi zakoni kot v praksi, sprejetje kodeksov obnašanja za poslance, obvezne registre lobistov.

Zelo problematični področji sta tudi neustrezno urejeno financiranje političnih strank in korupcija pri javnih naročilih, opozarja organizacija.

Iz Slovenije je v poročilu kot primer dobre prakse izpostavljena obvezna registracija lobistov, ki je bila vzpostavljena s protikorupcijskim zakonom leta 2010. A kot opozarja TI, prihaja pri prenosu tega sicer ustreznega zakona v prakso do številnih težav.

Poročilo TI je prva celovita ocena in analiza zmožnosti evropskih držav za vzpostavljanje integritete in transparentnosti ter zmanjševanje tveganja za korupcijo. Temelji na analizi in oceni več kot 300 nacionalnih institucij v 25 državah v okviru raziskav nacionalnih sistemov.