Svet ECB je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.
ECB je tako novembra kot tudi decembra lani znižala ključno obrestno mero za območje z evrom, vsakič za 0,25 odstotne točke.
V zadnjem času se sicer krepijo pozivi, naj se obrestna mera v luči stagnacije evropskega gospodarstva še dodatno zniža. ECB bi se lahko za takšno potezo odločila, če bi se razmere v območju skupne valute zaostrile v obliki resne nevarnosti grškega izstopa iz območja evra po volitvah čez dva tedna ali nadaljnje poglobitve težav v Španiji zaradi zloma dela bančnega sistema.
Nekoliko pozneje bo sicer na novinarski konferenci spregovoril predsednik ECB Mario Draghi. Vlagatelji bodo pri njegovih besedah pozorni predvsem na signale o morebitnih novih protikriznih ukrepih. Analitiki sicer ocenjujejo, da naj bi v Frankfurtu pred novim ukrepanjem najprej počakali na naslednje korake držav za institucionalno krepitev območja evra.
V primeru, da bi evropski voditelji konec meseca sprejeli načrt za okrepitev fiskalne, gospodarske in finančne povezanosti v evrskem območju, pa bi se v Frankfurtu lahko po mnenju analitikov v bližnji prihodnosti odločili tudi za novo obsežno operacijo refinanciranja bank s triletnimi posojili po nizki obrestni meri. Decembra lani in februarja letos je ECB na ta način bankam zagotovila preko 1000 milijard evrov.
