De Gucht je v pogovoru za časnik v flamskem jeziku, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, tako dal vedeti, da je območje evra pripravljeno na izstop te prezadolžene članice iz območja skupne valute.

Nevarnost učinka domin

"Pred letom in pol je obstajala nevarnost učinka domin," je o posledicah morebitnega grškega izstopa iz območja evra na ranljive velike članice, kot sta Italija in Španija, dejal De Gucht. "A danes strokovnjaki v Evropski komisiji in ECB pripravljajo izredne scenarije za primer, če Grčiji ne bi uspelo," je nadaljeval.

Belgijski komisar je ob tem pripomnil, da se je začelo "zadnje dejanje grške zgodbe" in da ne zna natančno reči, kako se bo končalo. Vseeno pa je ocenil, da bi v primeru takšnega razvoja dogodkov v Grčiji prišlo do velikega gospodarskega in družbenega kaosa, zato se mu zdi obstoj v območju skupne valute ter izvedba zastavljenih reformnih in varčevalnih ukrepov edina razumna izbira za državo.

V Bruslju zanikani pripravljanje scenarijev za izstop Grčije iz območja evra

V Bruslju so kmalu po objavi De Guchtovih besed zanikali, da bi v komisiji res pripravljali scenarije za izstop Grčije iz evra. "Evropska komisija ostro zanika, da pripravlja izhodni scenarij za Grčijo. Komisija si želi, da Grčija ostane v območju evra," je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je bil v svojem odzivu nekoliko bolj oster. "Karel De Gucht je komisar, pristojen za trgovino, v moji pristojnosti pa so finančne in ekonomske zadeve ter odnosi z ECB," je bil jasen.

"Ne pripravljamo nobenega scenarija za izstop Grčije iz območja evra, temveč delamo na osnovi scenarija, da Grčija ostane v njem. Špekulativnih trditev ne komentiramo," je dodal Rehn.

Izstop ni več tabu tema

De Gucht se je z današnjimi izjavami pridružil nekaterim drugim vidnim predstavnikom evropskih institucij, ki so v luči političnega dogajanja v Grčiji po parlamentarnih volitvah v minulih dneh namignili na to, da izstop Grčije iz območja evra ni več tabu tema in da bi evrsko območje in celotna unija kljub nedvomno visokim stroškom to prenesla.

Uradne izjave komisije, ECB in najpomembnejših članic območja evra gredo sicer še vedno v smeri želje po obstoju Grčije v evru, pri čemer pa vsi poudarjajo, da mora ta država izpeljati ukrepe, h katerim se je zavezala v zameno za drugi program pomoči. Predvsem skrajno leve stranke, ki so na minulih volitvah močno okrepile svojo politično moč, ostremu varčevanju po zunanjem nareku nasprotujejo.

Pritiski iz Evrope se očitno že kažejo tudi v javnem mnenju, saj je to po zadnjih raziskavah pred vnovičnimi parlamentarnimi volitvami sredi junija znova bolj naklonjeno obema tradicionalnima proevropskima velikima grškima strankama.