Pikramenos je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da namerava oblikovati 12- ali 13-člansko vlado, v njej pa namerava ohraniti tudi nekaj sedanjih ministrov. Kot je dodal, bo edina naloga prehodne vlade pripraviti državo na nove volitve.
Po besedah vodje grških komunistov Aleke Paparige, ki jo povzema ameriška tiskovna agencija AP, so se na današnjem srečanju v Atenah med drugim dogovorili, da začasna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujočih odločitev. Prav tako ne bo sprejemala novih zakonov.
Papariga je po srečanju za medije še povedala, da vodje strank niso dosegli konsenza glede nove vlade, zato je moral Papuljas v skladu z ustavo izbrati prehodno vlado za opravljanje tekočih poslov. V skladu z grško zakonodajo mora v primeru, da ni dogovora o premieru, predsednik države novega premiera izbrati med predsedniki vrhovnega sodišča, računskega sodišča ali upravnega sodišča, poroča AFP.
V pogovoru za AFP se je Pikramenos pošalil, da je zaradi svojega priimka, ki v prevodu pomeni zagrenjen, naravnost idealen za položaj premiera v tem trenutku. Kot je pojasnil, je danes prebral v časniku, da je zaradi svojega priimka najprimernejši kandidat za zadnjega grškega premiera v obdobju po vzpostavitvi demokratične države leta 1974, ki se končuje z globoko krizo, v katero je zašla Grčija. "Če je to res, potem bi si želel, da za menoj nastopi obdobje renesanse," je dodal.
Po njegovih besedah se sicer vsi strinjajo, da država preživlja težke čase in da je njen ugled treba ubraniti.
Pikramenos je bil rojen leta 1945 v Atenah. Tam je obiskoval nemško šolo, kasneje pa je študiral pravo v Atenah in Parizu. Velja za strokovnjaka za pomorsko pravo. Od leta 1976 je zaposlen na grškem upravnem sodišču, katerega predsednik je od leta 2009.
Predčasne volitve so v skladu z grško zakonodajo nujne, ker so po volitvah 6. maja propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Zadnji neuspešen poskus je bilo torkovo srečanje predstavnikov strank pri predsedniku države Papuljasu.
V četrtek se bo sešel parlament, ki so ga Grki izvolili na volitvah 6. maja, vendar ga bodo najverjetneje že v petek ali soboto razpustili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Druge predčasne parlamentarne volitve v Grčiji v manj kot dveh mesecih bi lahko tudi odločile, ali bo ta država ostala v območju evra. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Grki junija najverjetneje največ glasov namenili levičarski stranki Siriza. Ta nasprotuje varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčija sprejela v zameno za mednarodno finančno pomoč.
Rajoy: Izstop Grčije iz območja evra bi bil velika napaka
Španski premier Mariano Rajoy pa je danes opozoril, da bi bil izstop Grčije iz območja evra velika napaka. "Ne želim, da Grčija zapusti območje evra," je dejal novinarjem v španskem parlamentu. Ob tem je poudaril, da bo Španija vztrajala pri svojih zavezah za znižanje javnofinančnega primanjkljaja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zaradi težav močno zadolžene Grčije, ki jo po neuspešnih pogovorih o sestavi vlade čakajo nove predčasne volitve, se je v minulih tednih na mednarodnih finančnih trgih okrepil tudi pritisk na Španijo. Mnogi namreč špekulirajo, da bi lahko Grčija izstopila iz območja evra, v Španiji pa se bojijo, da bi imel učinek padca domin za njih katastrofalne posledice.
Razlika med zahtevano donosnostjo za španske in nemške desetletne državne obveznice je danes presegla pet odstotnih točk in tako dosegla nov rekord. Zahtevana donosnost za španske desetletne obveznice je na sekundarnem trgu dosegla 6,51 odstotka, kar je po mnenju strokovnjakov nevzdržna raven.
Da so časi za četrto največje gospodarstvo v območju evra trenutno "zelo težki", je danes priznal tudi Rajoy. Prepričan je, da je Španija z reformami in varčevalnimi ukrepi, ki jih je pripravila njegova vlada, na pravi poti. Kot pravi, temu niti ni alternative, saj "je tveganje, da ne dobimo posojil ali jih dobimo le po astronomskih cenah, veliko".
Španski premier je EU zato pozval, naj se jasno in močno zavzame za zaščito evra. "Varčevanje - da. Rast tudi. Predvsem pa bi rad slišal jasno sporočilo, ki bo prepričljivo, ko gre za obrambo projekta evra in za ustvarjanje zaupanja med vlagatelji, da je državni dolg evropskih držav vzdržen," je dejal.
