"O tem pomembnem dosjeju razpravljamo že leta. Smo zelo blizu končnemu dogovoru, pa čeprav le na ravni 25 držav. Dogovor potrebujemo zdaj, saj je ključen za inovacije in rast," je pozval Van Rompuy. Rok za sprejetje patenta, ki so ga določili voditelji članic unije, je junij.
V skladu z dosedanjim dogovorom naj bi bil del sistema enotnega evropskega patenta, in sicer arbitražni organ, v Sloveniji. Slovenija naj bi si sedež tega organa delila s Portugalsko.
Članice EU doslej še niso uspele doreči celotnega svežnja ključnih elementov evropskega patenta, ki vključuje uvedbo enotnega patentnega varstva, režim prevajanja in oblikovanje enotnega sodnega sistema.
Vprašanje, ki še ostaja odprto, je to, kje bo sedež osrednjega sodišča, o čemer pa se ne morejo dogovoriti Velika Britanija, Nemčija in Francija. Gre za simbolno vprašanje, od katerega pa je odvisna tudi vrsta drugih, načeloma že sprejetih odločitev v okviru tega svežnja.
Enotni patent, o katerem se unija pogaja že desetletja, je zelo pomemben dosje za evropsko gospodarstvo, saj se med drugim ocenjuje, da bi lahko bili prihranki pri patentiranju izjemni, več kot 20.000 evrov na posamezni patent skupnosti, kar pomeni veliko konkurenčno prednost.
Glavni namen enotnega patenta je namreč povečati konkurenčnost EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko, kjer so stroški patentiranja bistveno nižji. Stroški patentiranja v Evropi bi se z uporabo enotnega patenta zmanjšali za do 80 odstotkov, poudarjajo v Bruslju.
Trenutno stroški prevajanja in upravni stroški znašajo v povprečju 32.000 evrov za varstvo patenta v državi članici EU, od česar kar 23.000 evrov predstavljajo stroški prevajanja. Za primerjavo, stroški patenta v ZDA v povprečju znašajo le 1850 evrov.
Ker je za uvedbo enotnega patenta potrebno soglasje in ker soglasja zaradi Španije in Italije, ki sta nasprotovali jezikovni ureditvi, ni bilo mogoče doseči, so se preostale članice unije odločile za okrepljeno sodelovanje na tem področju. V tej pobudi je od začetka sodelovala tudi Slovenija.
