Nova pravila o zamrznitvi, zaplembi in izterjavi nezakonito pridobljenega premoženja, ki jih je marca predlagala Evropska komisija in o katerih zdaj razpravljajo ministri, naj bi pristojnim organom v članicah unije omogočila učinkovitejše soočanje s tem perečim problemom.
V Evropi se na stotine milijard evrov vsako leto steka neposredno v žepe hudodelskih združb in mafije. S prepovedanimi drogami naj bi se v EU ustvarilo 100 milijard evrov dobička letno. Samo v Italiji se prihodki iz organiziranega kriminala ocenjujejo na 150 milijard evrov letno.
Nova pravila naj bi omogočila lažjo zaplembo sredstev, ki so bila prenesena na tretje osebe, in v primeru, ko kazenska obsodba ni mogoča zaradi smrti, hude bolezni ali pobega osumljenca. Prav tako naj bi omogočila začasno zamrznitev sredstev, če obstaja tveganje, da bi ta izginila.
Kazni naj bi se gibale okoli 5 milijonov evrov
Evropska pravila za kazni za trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije je Evropska komisija predlagala oktobra lani, ker so te kazni sedaj preveč raznolike in nimajo zadostnega učinka odvračanja. Njihov namen je predvsem okrepiti zaupanje vlagateljev v finančne trge.
Nova pravila določajo kršitve, ki jih morajo države članice obravnavati kot kazniva dejanja in zato zanje uvesti kazenske sankcije. Komisija od držav članic zahteva tudi kazenske ukrepe za spodbujanje tržnih zlorab ter pomoč in podporo pri tržnih zlorabah ter za poskuse takšnih dejanj.
Kazni za zlorabe naj bi bile po predlogu komisije med drugim za posameznike najmanj pet milijonov evrov, za pravne osebe pa najmanj deset odstotkov njihovega letnega prometa. V veliki večini držav članic sicer obstajajo kazni za obe zlorabi, v nekaterih pa le za eno.
