Notranji ministri so danes opravili še zadnjo formalnost v evropskem procesu potrjevanja novega sporazuma EU in ZDA o posredovanju podatkov o evropskih letalskih potnikih ameriškim oblastem za boj proti terorizmu, ki bo nasledil začasni sporazum iz leta 2007.

Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi.

Posredovanje podatkov o evropskih letalskih potnikih na letih čez Atlantik ameriškim oblastem je v minulih letih v EU sprožilo živahno razpravo pri iskanju ravnovesja med razkrivanjem osebnih podatkov v boju proti terorizmu in varovanjem pravice do zasebnosti.

EU svoj sistem zbiranja podatkov o letalskih potnikih, ki naj bi bil protiutež ameriškemu, napoveduje že nekaj časa. Notranji ministri so danes sprejeli prve odločitve, ki so izhodišča za začetek pogajanj o tem z Evropskim parlamentom.

Gre za splošen pristop k predlogu direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih z namenom preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

Ministri so dosegli kompromis o dveh vprašanjih - kako dolgo se lahko podatki shranjujejo ter ali naj se zbirajo samo podatki o potnikih na letih med EU in tretjimi državami ali tudi na letih znotraj EU.

Kompromis glede prvega vprašanja je, da se bodo podatki shranjevali pet let. Dve leti bo mogoč neposreden dostop do njih, naslednja tri leta pa "zamaskiran" oziroma omejen dostop, tako da bo do osebnih podatkov mogoče priti le s posebnim pooblastilom.

Stališča glede tega so sicer zelo različna. Evropska komisija je na primer prvotno predlagala, naj bo celotno obdobje shranjevanja podatkov pet let, a naj bo neposreden dostop mogoč le 30 dni, nato pa naj bo "zamaskiran".

Glede drugega vprašanja je dosežen kompromis, ki članicam unije dopušča možnost, da zbirajo podatke tudi za določene lete znotraj EU, ki jih izberejo na podlagi ocene ogroženosti in to sporočijo komisiji.

Tudi glede tega vprašanja so mnenja zelo različna. Komisija je na primer prvotno predlagala, naj se evropska evidenca letalskih potnikov uporablja le za lete med EU in tretjimi državami.

Slovenija je v razpravi o tem po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Roberta Marolta Evropsko komisijo pozvala, naj za vzpostavitev evropskega sistema zbiranja podatkov o letalskih potnikih zagotovi sredstva iz proračuna EU.

Gre le za povračilo stroškov, ki bodo nastali z vzpostavitvijo sistema v posameznih državah članicah, ne za samo vzdrževanje sistema; breme vzdrževanja bodo nosile članice same, je pojasnil državni sekretar.

O tem, katere podatke o letalskih potnikih naj bi se zbiralo za evropsko evidenco, notranji ministri po Maroltovih besedah danes niso govorili.

Poleg tega so ministri danes potrdili dokument o strateškem odzivu EU na migracijske pritiske, ki pokriva vse ključne izzive - sodelovanje s tretjimi državami, upravljanje zunanjih meja, zlorabo zakonitih migracij, politiko vračanja.

Za Slovenijo je v tem svežnju zanimivo predvsem sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, o čemer bo govora tudi na majski konferenci v okviru procesa Brdo, je pojasnil državni sekretar Marolt.