Slovenija želi, da bi bila kranjska klobasa zaščiten slovenski proizvod v EU, in sicer jo želi registrirati kot zaščiteno označbo porekla. Vendar pa na Dunaju nasprotujejo temu, da bi bila ta oznaka dovoljena samo v Sloveniji, ker se uporablja tudi v Avstriji.
Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so v začetku meseca pojasnili, da je Evropska komisija v uradnem listu EU februarja objavila vlogo za registracijo kranjske klobase. S tem je začel teči šestmesečni rok, v katerem lahko članice unije in tretje države podajo ugovore na vlogo. Avstrija je napovedala, da bo to možnost izkoristila.
Komisija bo ugovore zbirala do 18. avgusta in nato presodila, ali so utemeljeni. Potem bo udeležene države pozvala, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi ponovno odloča komisija s pomočjo strokovnega odbora.
Slovenija je v EU doslej že registrirala enajst zaščitenih proizvodov - sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.
