Poročevalec parlamenta o tem dosjeju David Martin, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov, predlaga zavrnitev Acte. Evropski socialisti, liberalci in zeleni se z njim v glavnem strinjajo, v največji, desnosredinski stranki pa pozivajo k popravkom. Nihče ni z Acto povsem zadovoljen.

Martin je svoj predlog utemeljil z besedami, da Acta ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu. Kritiziral je tudi to, da so v njej "zmešana jabolka in hruške", intelektualno in fizično blago, ki nista primerljiva.

Poročevalec sporazumu očita tudi to, da se mu niso pridružile države, ki so glavni izvor ponarejenega blaga, predvsem Kitajska. Ob tem poudarja, da je vodi prava pot do učinkovitega globalnega sporazuma skozi Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

Evropski liberalci se z njim strinjajo. "Čeprav nedvoumno podpiramo zaščito pravic intelektualne lastnine, se prav tako zavzemamo za zaščito temeljnih pravic in svoboščin. Resno nas skrbi, da Acta ne zagotavlja ustreznega ravnotežja med prvim in drugim," je pojasnil njihov vodja Guy Verhofstadt.

Podporo je Martinov predlog danes dobil tudi iz vrst evropskih zelenih in skrajne desnice.

V Evropski ljudski stranki želijo popraviti Acto

V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki, pa želijo Acto popraviti. Njihov poročevalec v senci Christofer Fjellner je opozoril, da se pozablja, da ni problem Acta, temveč piratstvo, in da "uboj" Acte ne bo pomagal doseči cilja - zaščite intelektualne lastnine.

Fjellner je dejal, da tudi sam ni zadovoljen z Acto, ker je preohlapna, a obenem izrazil prepričanje, da jo je mogoče popraviti. "Kjer je volja, je pot," je poudaril.

Evropska komisija pa je v odzivu na očitke danes ponovno branila sporazum, ki ga je izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo.

Acta je po navedbah komisije pravi odgovor za vse večji problem EU - kršitve intelektualnih pravic, ki povzročajo ogromno škodo evropskemu gospodarstvu.

Acta ne bo cenzurirala interneta in nadzorovala zasebnih mejlov ter sploh ne bo imela nikakršnih posledic za EU, saj v ničemer ne spreminja njene zakonodaje, temveč izvaža evropska pravila v tretje države, so poudarili v komisiji.

Ob tem je komisija, ki je Acto v začetku aprila predložila v presojo Sodišču EU, vnovič pozvala, naj parlament pred odločitvijo počaka na mnenje sodišča.

O Acti bodo glasovali 21. junija

Odbor za mednarodno trgovino bo o Acti glasoval 21. junija, mesec dni pozneje, kot je bilo sprva predvideno, in sicer zaradi zamika obravnave sporazuma v drugih odboru, zaradi česar evropski socialisti desnosredinski stranki očitajo namerno zavlačevanje. Glasovanje pa se pričakuje na julijskem plenarnem zasedanju.

Evropska komisija in 22 članic EU so sporni sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije pa tudi val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti ratifikaciji sporazuma. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo sporazuma zamrznilo.

Pod točo kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

Če bo parlament Acto zavrnil, je teoretično možno, da bi šla unija v nova pogajanja o sporazumu, vendar pa je vprašanje, kakšen bi bil odziv na to na strani desetih tretjih držav, s katerimi se je unija o sporazumu že dogovorila.