Komisija je ocenila napredek Hrvaške od septembra lani do konca februarja letos pri prilagajanju celotni evropski zakonodaji, a poročilo je osredotočeno na tri najbolj zahtevna področja - pravosodje in temeljne pravice, konkurenca ter pravica, svoboda in varnost.

Splošna ocena komisije je, da je Hrvaška v desetih poglavjih skoraj v celoti izpolnila zaveze, v 14 poglavjih je še odprto omejeno število vprašanj, v šestih pa so potrebna okrepljena prizadevanja, so danes v Bruslju povedali viri pri EU.

Največ pozornosti je na Hrvaškem namenjene opozorilu komisije, ki se nanaša na namero hrvaške vlade, da spremeni zakon o navzkrižju interesov, s čimer bi v nadzornih odborih javnih podjetij znova sedeli državni uradniki, kar je v nasprotju z zavezami bivše vlade v pogajanjih z EU.

"Prvi koraki nove vlade zaskrbljujoči"

"Prvi koraki nove vlade, ki se nanašajo na pravila glede navzkrižja interesov, so zaskrbljujoči, še posebej glede imenovanj v nadzorne in upravne odbore javnih podjetij," je opozorila komisija in pozvala k ustreznemu preprečevanju korupcije v podjetjih v državni lasti.

Konkretnih imen podjetij komisija ne omenja, a v ospredju pozornosti hrvaške javnosti je vprašanje načrtovanih imenovanj v nadzorni odbor naftne družbe Ina.

Poleg tega je komisija Hrvaško opozorila, da mora "kot nujno vprašanje" obravnavati podpis o privatizaciji ladjedelnice Brodosplit ter najti rešitve za ladjedelnici 3. maj in Brodotrogir, da soočanje z vojnimi zločini zanjo "ostaja pomemben izziv" ter na varovanje meje z BiH, ki bo po vstopu Hrvaške v unijo zunanja meja povezave.

Poleg tega jo je pozvala k pospešitvi prevajanje pravnega reda EU v hrvaščino. Prevod mora biti končan do vstopa Hrvaške v unijo, saj bo hrvaščina takrat postala 24. uradni jezik unije.

Vstop v EU predviden 1. julija 2013

Današnje poročilo sodi v sklop nadzora Hrvaške od konca njenih pogajanj do vstopa v EU, ki je predviden 1. julija 2013. Strog nadzor je bil tudi eden od pogojev za podpis pristopne pogodbe s Hrvaško, ki se je zgodil lani decembra.

Med razlogi za to so tudi slabe izkušnje z Romunijo in Bolgarijo, a za razliko od njiju Hrvaška posebnega nadzora po vstopu v unijo ne bo imela.

Na vprašanje, ali je poročilo na splošno pozitivno ali negativno, so viri pri EU danes odgovorili, da je poročilo predvsem "zelo faktično" in ponovili oceno, da Hrvaška na splošno "napreduje dobro".

Če bi bile pri izpolnjevanju zavez resne težave, bi Hrvaška sicer dobila iz Bruslja "opozorilna pisma". Viri pri EU so danes pojasnili, da v Zagreb ne bodo poslali nobenega takega opozorila, kar po njihovih besedah tudi dovolj zgovorno priča o uresničevanju zavez Hrvaške.

V odgovoru na vprašanje, ali pričakujejo gladko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v vseh članicah unije, pa so viri danes izpostavili, da nekaj parlamentov prav zdaj prebira poročilo komisije, in izrazili upanje, da bo to poročilo pomagalo h gladki ratifikaciji.

Mediji poročilo ocenili kot ugodno

Hrvaški mediji poročilo ocenjujejo kot ugodno. Jutarnji list piše, da v njem ni dramatičnih tonov in da je precej pozitivno. Ob tem navaja ocene neimenovanih virov iz Bruslja, da je poročilo realno ali pa celo nekoliko milejše, ker je želela dati komisija priložnost novi vladi ter preprečiti upočasnitev ratifikacije pogodbe.

Poleg tega časnik navaja, da bodo Nizozemska, Nemčija, Francija in Velika Britanija pred zagonom postopkov ratifikacije pristopne pogodbe še počakale na obsežnejše poročilo komisije, ki bo objavljeno jeseni.