Vlada v Bernu je ob sprejemu odločitve pojasnila, da je po odpravi omejitev maja lana število izdanih dovoljenj za bivanje poraslo na 6000, medtem ko so jih pred tem, glede na triletno povprečje, izdali 2075 letno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Omejitve poleg Slovenije zadevajo tudi Estonijo, Madžarska, Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško in Češko. Švica, ki ni članica unije, je pa članica shengenskega prostora, je sicer lani omejitve za te države odpravila skupaj s članicama Avstrijo in Nemčijo.
Na odločitev Berna so se danes že ostro odzvali v Bruslju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton je poudarila, da dogovor povezave s Švico tej državi omogoča omejitve dostopa priseljencev iz vse EU, ne pa iz določenih držav.
Po njenem mnenju tega ukrepa gospodarsko ne upravičujejo niti razmere na trgu dela niti število državljanov EU, ki želijo pridobiti dovoljenje za bivanje v Švici.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je odločitev Švice obžaloval in poudaril, da je v nasprotju s tem, na kar je država pristala. Švicarsko gospodarstvo ima koristi od državljanov EU, je med drugim poudaril Schulz, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta.
