Nemški Ifo, francoski Insee in italijanski Istat ugotavljajo, da so se napetosti na finančnih trgih na začetku leta umirile, to pa pripisujejo ukrepom članic za stabilizacijo javnih financ, okrepitvi zakonodajnega okvira za zagotavljanje javnofinančne discipline v območju evra in ukrepom Evropske centralne banke (ECB) za stabilizacijo razmer v finančnem sistemu.
To je povzročilo rahel dvig gospodarskega razpoloženja s sicer precej nizke ravni, razmere po članicah evrskega območja pa še vedno ostajajo zelo različne.
Po 0,3-odstotnem upadu BDP na letni ravni v zadnjem lanskem trimesečju naj bi gospodarstvo območja skupne valute v nadaljevanju leta okrevalo le počasi.
V prvem trimesečju naj bi se BDP na letni ravni znižal še za 0,2 odstotka, v drugem četrtletju naj bi gospodarstvo v medletni primerjavi stagniralo, nato pa v tretjem trimesečju zabeležilo le 0,1-odstotno rast.
Negativno naj bi na rast učinkovali varčevalni ukrepi in nadaljnja rast brezposelnosti v večjem delu območja evra. Zaradi tega naj se zasebna potrošnja v obravnavanem obdobju ne bi krepila.
Posojilni krč naj bi malenkost popustil, a se še kar nekaj časa občutil, investicijska dejavnost pa naj bi ostala precej šibka. Slednje gre pripisati predvsem zmanjšanju državnih investicij, medtem ko naj bi se investiranje podjetij krepilo.
Inflacija naj bi se v teku leta umirjala, a njen padec naj bi zavirala rast cen energentov. Ta je višja od pričakovanj in negativno vpliva na višino razpoložljivega prihodka gospodinjstev za potrošnjo.
Do tretjega trimesečja naj bi inflacija upadla na 2,2 odstotka. Osnovna inflacija, ki ne upošteva učinkov energentov in nepredelane hrane, naj bi bila pri okoli 1,4 odstotka.
