Skupna posojilna zmožnost začasnega in stalnega mehanizma za zaščito evra je bila sedaj omejena na 500 milijard evrov.

Ob upoštevanju 200 milijard evrov iz začasnega mehanizma (EFSF) je to pomenilo, da je največja možna posojilna zmožnost stalnega mehanizma (ESM) znašala 300 milijard evrov, piše v izjavi, ki jo je danes sprejela evrska skupina.

Danes pa je bila sprejeta odločitev, da bo največja možna posojilna sposobnost ESM in EFSF zvišana na 700 milijard evrov, piše v izjavi.

Poleg tega evrska skupina v skupno obrambo evropske valute šteje tudi 49 milijard evrov iz proračuna EU in 53 milijard evrov dvostranskih posojil, ki so že bila izplačana državam v težavah.

Te odločitve dodatnih obveznosti članicam območja evra predvidoma ne prinašajo, saj naj bi šlo le za prenos sredstev iz EFSF, ki so že bila dogovorjena, v ESM.

Spremembe pa prinaša današnja odločitev evrske skupine za pospešitev dinamike vplačevanja začetnega kapitala v stalni krizni mehanizem.

ESM, ki naj bi začel delovati julija, torej leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov.

Letos in drugo leto bosta vplačani po dve tranši, zadnja pa v prvi polovici leta 2014, medtem ko je bilo sprva predvideno vplačevanje v petih letnih obrokih. Prva tranša bo plačana julija, druga pa oktobra letos.

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati 342 milijonov evrov, od tega letos in prihodnje leto po 137 milijonov evrov.

Tako bo vplačani kapital na voljo hitreje, kot je bilo sprva načrtovano, pri čemer je seveda treba upoštevati nacionalne postopke za potrditev te odločitve, piše v izjavi.

ESM bo sicer od julija letos glavno orodje za financiranje novih programov pomoči. EFSF bo praviloma dejaven le s programi, ki so se začeli izvajati pred julijem, a v prehodnem obdobju do sredine leta 2013 bo lahko dejaven tudi v novih programih, če bo treba zagotoviti celovito svežo posojilno sposobnost v višini 500 milijard evrov.

Skupna posojilna zmožnost ESM in EFSF bo, kot omenjeno, omejena na 700 milijard evrov. Od sredine leta 2013 bo največja posojilna zmožnost ESM 500 milijard evrov, največja skupna posojilna zmožnost obeh mehanizmov pa bo še naprej omejena na 700 milijard evrov.

EFSF je bil junija lani okrepljen na 780 milijard evrov kapitala, od tega 440 milijard evrov posojilne zmožnosti, nato pa je bil dosežen še dogovor o njegovi krepitvi na 1000 milijard evrov z raznimi vzvodi, ki ne pomenijo povečanja prispevka članic območja evra.

Iz EFSF dobivata pomoč Irska in Portugalska, prav tako zagotavlja drugo javno pomoč Grčiji, ki je prvo pomoč črpala iz ad hoc mehanizma dvostranskih posojil. Del pomoči državam v težavah pa prihaja tudi iz proračuna unije in dvostranskih posojil članic unije brez evra.

Članice območja evra so se sicer že prej zavezale, da bodo prispevale tudi dodatnih 150 milijard evrov v obliki dvostranskih posojil v Mednarodni denarni sklad (IMF) za krepitev njegovih sredstev za reševanje kriz.

Mednarodne partnerice EU, na primer ZDA, Kitajska in Brazilija, so povečanje svojih prispevkov v IMF za reševanje kriz pogojevale z zadostno krepitvijo obrambe evra. Na današnjo odločitev se za zdaj še niso odzvale.