Slovenci so tako nekoliko bolj pesimistični od preostalih Evropejcev, ko gre za pričakovanja glede trendov na področju delovnega stresa. Kar 58 odstotkov vprašanih Slovencev tako meni, da se bo število ljudi, ki trpijo zaradi stresa na delovnem mestu, v prihodnje močno povečalo, medtem ko je takih v Evropi v povprečju 49 odstotkov.

Primerjava odgovorov po 36 evropskih državah, vključenih v raziskavo, kaže, da so najbolj črnogledi glede povečevanja stresa na delovnem mestu Grki, kjer jih kar 83 odstotkov meni, da se bo stres močno povečal, še 10 odstotkov pa jih meni, da se bo nekoliko okrepil.

Grkom sledijo Bolgari (69 in 18 odstotkov), Ciprčani (69 in 15 odstotkov), Nemci (64 in 21 odstotkov), Romuni (63 in 17 odstotkov) ter Portugalci (60 in 24 odstotkov). Portugalcem nato sledijo že Slovenci.

Še najbolj umirjeni so na Norveškem, kjer jih nadaljnje povečanje števila zaposlenih, ki trpijo zaradi stresa na delovnem mestu, pričakuje 63 odstotkov, od tega jih le 16 odstotkov meni, da se bo zelo povečalo. Sledijo Danci (64 in 22 odstotkov), Litovci (65 in 26 odstotkov) ter Islandci (47 in 27 odstotkov).

V Sloveniji ženske pričakujejo več stresa kot moški

Podatki za Slovenijo kažejo, da ženske (87 odstotkov) v večji meri kot moški (82 odstotkov) pričakujejo krepitev stresa na delovnem mestu, prav tako pa se tisti srednjih let (87 odstotkov) v večji meri kot mlajši (79 odstotkov) bojijo povečanja stresa.

Vseevropska raziskava kaže tudi, da velika večina Evropejcev (86 odstotkov) meni, da je visoka raven varnosti in zdravja pri delu nujen pogoj za gospodarsko konkurenčnost. Zelo se tem strinja 56 odstotkov vprašanih. V Sloveniji tako meni nekoliko manj vprašanih (80 oziroma 35 odstotkov vprašanih).

Tako Slovenci kot Evropejci tudi v veliki večini (okoli 90 odstotkov) menijo, da so visoki standardi varnosti in zdravja pri delu ključni za podaljševanje delovne dobe.

Se pa Slovenci od evropskega povprečja bolj razlikujejo v oceni, ali bi nadrejeni v primeru težav ali pomislekov glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu upoštevali njihove pripombe.

V Sloveniji jih tako meni 66 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 31 odstotkov ni prepričano. Povprečje v Evropi pa je pri 74 oziroma 23 odstotkih.