Centralna banka ugotavlja, da se je dinamika krčenja gospodarstva nadaljevala tudi v prvem četrtletju, upad BDP pa je predvsem posledica zmanjšanja zasebne potrošnje, ki je na začetku leta v luči varčevalnih ukrepov in negotovosti glede gospodarskih razmer zdrsnila na raven iz leta 2010.

Vnovičen zdrs v recesijo je bil pričakovan, saj ga je v svoje načrte vključila tudi vlada, nanj pa je opozarjala tudi večina gospodarskih analitikov. Krčenje gospodarske dejavnosti je posledica širših negativnih gibanj v območju evra, v veliki meri pa tudi rezultat varčevalnih ukrepov in strukturne šibkosti španskega gospodarstva.

Ta državi preprečuje krepkejše gospodarsko okrevanje. Španija je namreč po 3,7-odstotnem krčenju BDP leta 2009 v letu 2010 zabeležila gospodarsko stagnacijo, lani pa je rast znašala borih 0,7 odstotka. Španija je v letih pred krizo hitro rasla na krilih nepremičninskega balona in razmaha finančnega sektorja.

Ko je balon počil, je v Španiji ostalo nešteto praznih novozgrajenih stanovanj ali še nedokončanih stanovanjskih sosesk, kriza pa je s seboj potegnila tudi številne manjše regionalne banke.

Za letošnje leto španska vlada napoveduje 1,7-odstoten upad BDP, medtem ko v centralni banki pričakujejo 1,5-odstotno krčenje gospodarstva. Razlog za tolikšno negativno gibanje bo upad gospodarske dejavnosti na začetku leta, medtem ko naj bi se v drugi polovici leta začelo počasno okrevanje.

Vse to ne more prispevati k izboljšanju položaja na trgu dela, ki je bil že pred krizo zaradi izrazite diskriminacije med močno zaščitenimi redno zaposlenimi in malo zaščitenimi občasnimi delavci rak rana španskega gospodarstva. Stopnja brezposelnosti se je v času krize dvignila že na skoraj 23 odstotkov, ob koncu leta pa naj bi dosegla 23,4 odstotka.

Španija izvaja številne varčevalne in reformne ukrepe, ki pa kratkoročno negativno vplivajo na gospodarstvo, zato državi ne bo uspelo uresničiti prvotnih ciljev o znižanju javnofinančnega primanjkljaja. Ta naj bi se po novem letos ustavil pri 5,3 odstotka BDP.

Španija se je danes vseeno uspešno na novo zadolžila na trgu. Z izdajo zakladnih menic je zbrala 2,57 milijarde evrov, povpraševanje pa je bilo izjemno močno. Cena zadolževanja se je nekoliko zvišala za šestmesečne menice, s katerimi je država zbrala 1,08 milijarde evrov, malenkost pa je upadla za trimesečne menice, s katerimi se je zadolžila za 1,49 milijarde evrov.

Italija se še naprej zadolžuje vse ceneje

Italija se je tudi danes uspela ceneje zadolžiti na trgu. Z državnimi obveznicami različnih ročnosti je ob močnem povpraševanju zbrala 3,8 milijarde evrov, zahtevana obrestna mera pa je bile spet nižja. Današnja dražba pomeni, da trgi kljub težavam pri spreminjanju delovnopravne zakonodaje še naprej zaupajo v tehnično vlado Maria Montija.

Obrestna mera za triletne obveznice se je v primerjavi z zadnjo podobno operacijo konec februarja znižala s 3,013 na 2,352 odstotka. Zahtevana donosnost za sedemletne obveznice je upadla s 3,19 na 3,06 odstotka, za devetletne obveznice pa strmoglavila s 4,61 na 3,45 odstotka.

Montijeva vlada je v minulih mesecih sprejela številne varčevalne in reformne ukrepe, s katerimi naj bi izravnala proračun, stabilizirala javni dolg in liberalizirala italijansko gospodarstvo ter tako zagotovila hitrejšo rast.

Nekoliko bolj se je zapletlo pri pripravi reforme trga dela. Vlada namreč po več kot dveh mesecih pogajanj s sindikati ni uspela najti skupnega jezika glede povečanja prožnosti na trgu dela in je nato brez doseženega soglasja potrdila reformo, ki predvideva pomembne spremembe pri odpuščanju delavcev. Zaradi tega so v največjem sindikalnem združenju v državi CGIL že napovedali splošno stavko.

Gre sicer še vedno za osnutek zakona, ki naj bi ga dokončno dorekli šele na obravnavi v parlamentu, kjer pa se zaradi tega krha doslej močna podpora tehnični vladi na levici.