Evropska komisija predlaga, da se dve tretjini zneska, pobranega preko davka na finančne transakcije, prelijeta v evropski proračun na račun znižanja prispevkov držav članic. Ena tretjina pobranega denarja bi po predlogu ostala državam članicam.
Komisija je sicer za leto 2010 izračunala, da bi z davkom na finančne transakcije pobrali 57 milijard evrov. Do leta 2020 bi se ta znesek zvišal na 81 milijard evrov, so sporočili z Bruslja.
Najbolj bi leta 2020 v primeru, da bo uveden davek na finančne transakcije, svoje obveznosti do evropskega proračuna znižala Nemčija, in sicer za slabih 10,8 milijarde evrov. Francija bi v proračun vplačala 8,8 milijarde evrov manj, Velika Britanija pa 7,7 milijarde evrov manj, še ocenjuje komisija.
"Finančni sektor ne plačuje davka na dodano vrednost in je prejel obsežno podporo s strani davkoplačevalcev," ob tem poudarja evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. "Obdavčitev transakcij vseh finančnih institucij po nizki stopnji, kot je 0,01 odstotka, je edino poštena," je poudaril in ocenil, da bi predvideni prihranki pomagali tudi trenutno precej obubožanim evropskim državam.
Članice unije so bile doslej neenotne glede uvedbe evropskega davka na finančne transakcije. Nasprotuje mu predvsem Velika Britanija, ki jo skrbi, da bo imel zelo negativne posledice za njen londonski City, sicer največje evropsko finančno središče.
Evropska komisija, ki mora takšno sodelovanje odobriti, sicer želi uvedbo davka v celotni EU. Slovenski premier Janez Janša je nedavno v Bruslju povedal, da je naša država uvedbi tega davka naklonjena.
