Slovenski minister je to povedal po današnjih pogovorih z generalnim sekretarjem Nata Andersom Foghom Rasmussnom in italijanskim kolegom Giampaolom Di Paolo. Italija se je poleg Avstrije po Hojsovih besedah prav tako potegovala za ta položaj.

O imenu ne želijo govoriti

"Upam, da bom lahko v dnevu, dveh slovensko javnost razveselil z novico, o kateri sem govoril," je dejal minister Hojs. To bi bil po njegovih besedah eden prvih večjih uspehov, ki so ga na obrambnem področju dosegli na zunanjepolitičnem polju.

Kdo naj bi zasedel ta položaj, minister ni želel razkriti. "O imenu ne bi govoril. Rad bi, da se zadeva najprej formalno potrdi, ker ne bi rad kogar koli spravil v neprijeten položaj," je dejal in dodal, da bo v primeru potrditve to z veseljem povedal na novinarski konferenci.

Pri odločanju o tem, kdo bo zasedel ta položaj, je po navedbah virov pri Natu zelo veliko odvisno od tega, koliko države, ki se zanj potegujejo, prispevajo k operaciji zavezništva na Kosovu, imenovani Kfor. V Kforju je okoli 300 slovenskih vojakov.

Minister je v pogovoru z Rasmussnom še izpostavil, da je Kosovo za Slovenijo izjemno pomembno in da se s tega območja ne umika. Prav tako je povedal, da se pričakuje nadgradnja sodelovanja med Kforjem in civilno misijo Eulex, k čemur bi lahko v primeru pridobitve omenjenega položaja v Natu Slovenija intenzivno prispevala.

S pridobitvijo položaja namestnika poveljnika Natovih sil na Kosovu bi imela namreč Slovenija na Kosovu dva visoka predstavnika. Posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu je namreč bivši slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Minister Hojs je danes na prvem srečanju z Rasmussnom govoril tudi o približevanju Črne gore in Makedonije zvezi Nato. V primeru Črne gore minister v tem procesu ne pričakuje težav. V primeru Makedonije pa v bližnji prihodnosti verjetno ne bo napredka, je minister povzel Rasmussnove besede.

Ob tem je še povedal, da je v pogovorih z Rasmussnom izpostavil željo Slovenije, da bi tudi v obdobju 2013-2014 vodila kontaktno veleposlaništvo Nata v Podgorici. "Generalni sekretar v tem trenutku ni mogel dati pozitivnega odgovora, vsekakor pa se bomo za to mesto v prihodnje izjemno borili," je sklenil minister Hojs.

Prometni ministri EU o ureditvi evropskega prometnega omrežja

Prometni ministri EU bodo danes v Bruslju razpravljali o ureditvi evropskega prometnega omrežja po letu 2013. Zasedanja se bo udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun.

Evropska komisija je oktobra lani predlagala novo ureditev evropske prometne infrastrukture (TEN-T) po letu 2013, ki vključuje deset jedrnih koridorjev. Nova ureditev bo zamenjala dosedanjo, v kateri je bila Slovenija vključena v šesti prednostni projekt v povezavi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.

Slovenija je po oktobrskem predlogu komisije vključena v sredozemski koridor na železniških oseh Trst-Divača, Koper-Divača-Ljubljana-Maribor, ljubljanski vozel in Maribor-Zalalövö. Poleg tega je zajeta v drugih sekcijah jedrnega omrežja, ki niso del omenjenih desetih koridorjev, in sicer na železniški osi Gradec-Maribor-Pragersko.

Slovenija načeloma podpira predloge komisije, a želi dve izboljšavi. Kot so februarja v Bruslju povedali predstavniki prometnega ministrstva, si Slovenija v pogajanjih o prihodnji ureditvi evropskih prometnih omrežij prizadeva izboljšati položaj koprskega pristanišča in v jedrna evropska omrežja vključiti celoten krak od Ljubljane do Münchna.

Predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik je februarja v Bruslju pojasnil, da je koprsko pristanišče vključeno v sredozemski koridor, ki ga povezuje z madžarskim trgom in naprej proti vzhodu, ni pa vključeno v jadransko-baltski koridor, kar bi ga povezalo s ključnimi trgi - Avstrijo, Slovaško in Češko, na katerih si v prihodnje obeta največjo rast.

Poleg tega bodo prometni ministri danes razpravljali o tahografu v cestnem prometu, o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih in o ukrepanju po nesreči ladje Costa Concordia. Evropska komisija je sicer že nekaj časa v procesu revizije zakonodaje o varnosti potnikov na ladjah in namerava konec leta predstaviti predloge za izboljšave.