"Storilce moramo udariti, kjer jih najbolj boli - torej po denarju - ter njihov zaslužek vrniti v zakonito gospodarstvo, zlasti v teh kriznih časih," je ob predstavitvi predlogov poudarila komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.
Organi pregona in sodni organi morajo imeti zato po njenih besedah na voljo boljša orodja za sledenje toku denarja in več možnosti, da bodo lahko izterjali znatnejši del dobičkov hudodelskih združb.
Sedaj namreč po navedbah komisije velik del nezakonitih prihodkov ostane v rokah storilcev, s čimer hudodelske združbe postajajo močnejše, evropski državljani pa nimajo koristi od davkoplačevalskega denarja, ki bi se sicer lahko namenjal za zdravstvo in šole.
Nova pravila pa bodo po navedbah komisije prinesla več pomembnih novosti. Okrepila bodo zmožnost članic unije za zaplembo sredstev, ki so bila prenesena na tretje osebe, ki bi morale uvideti, da sredstva izhajajo iz nezakonitih dejavnosti.
Poleg tega naj bi omogočila lažjo zaplembo nezakonito pridobljenih sredstev, če kazenska obsodba ni mogoča zaradi smrti, hude bolezni ali pobega osumljenca.
Prav tako naj bi nova pravila omogočila, da bodo lahko pristojni organi začasno zamrznili sredstva, pri katerih obstaja tveganje, da bi brez ustreznega ukrepanja izginila.
Komisija predlaga tudi, naj se z zamrznjenimi sredstvi upravlja tako, da ne izgubljajo tržne vrednosti, preden jih dokončno zasežejo.
Nova pravila naj bi tudi zagotovila, da bodo ukrepi za zamrznitev in zaplembo sredstev uravnoteženi s strogimi ukrepi za zaščito temeljnih pravic, zlasti pravice posameznika do domneve nedolžnosti in lastninske pravice.
Sedaj so izterjani zneski iz organiziranega kriminala skromni v primerjavi z ogromnimi dobički, ki jih ustvarijo nezakonite dejavnosti, na primer promet s prepovedanimi drogami, ponarejanje, trgovina z ljudmi in tihotapljenje lahkega strelnega orožja.
Po ocenah ZN je bil skupni znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji v letu 2009, približno 3,6 svetovnega bruto domačega proizvoda v omenjenem letu.
Večina tega umazanega denarja se "opere" in nato ponovno investira v zakonito gospodarstvo, medtem ko se trenutno zamrzne ali zapleni manj kot odstotek premoženjskih koristi iz kaznivih dejanj.
V EU so dobički iz organiziranega kriminala visoki. V prometu s prepovedanimi drogami v EU se po navedbah komisije ustvarja 100 milijard evrov dobička letno.
Samo v Italiji se prihodki iz organiziranega kriminala ocenjujejo na 150 milijard evrov letno. Leta 2009 so italijanski organi začasno zamrznili za okoli 800 milijonov evrov sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.
V Nemčiji je bilo leta 2009 zaseženih 113 milijonov evrov prihodkov iz organiziranega kriminala, medtem ko je ocenjeni dobiček storilcev v teh primerih znašal okoli 903 milijone evrov.
