Slovenija je februarja nasprotovala temu, da bi bil na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z režimom Aleksandra Lukašenka, vključen samo en poslovnež, Jurij Čiž. Ta je sicer povezan s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobil posel, vreden 100 milijonov evrov.
Zaradi zadržkov Slovenije je bil dosežen kompromis, da EU februarja najprej sprejme sankcije proti sodnikom in nekaterim drugim funkcionarjem, do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov pa se zbirajo predlogi za sestavo kazenskega seznama poslovnežev.
Ta izkušnja je po Erjavčevih besedah "pokazala, da potrebujemo enoten pristop in da morajo te sankcije enakopravno prizadeti vse članice EU". Poleg tega je treba k temu problemu po ministrovih navedbah pristopiti bolj celovito, da bodo sankcije učinkovitejše.
Slovenija brez kritike
Slovenija danes po Erjavčevih besedah ni doživela nobene kritike, ker je pri odločanju o sankcijah proti Belorusiji "ščitila svoje interese". V razpravi o gospodarskih sankcijah na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU ta problem ni bil izpostavljen, je dejal minister.
Poleg tega je Erjavec povedal, da na podlagi zelo neformalnih informacij pričakuje, da bo na kazenskem seznamu beloruskih poslovnežev, o katerem bodo govorili zunanji ministri na zasedanju čez dva tedna, "nekaj več imen", torej ne samo Čiž.
"Vendar, to so ugibanja, tako da bomo videli v Bruslju. Pričakujem korak naprej," je še dejal minister in ob tem ponovil, da bo Slovenija, če na kazenskem seznamu ne bo samo Čiž, temveč tudi drugi beloruski poslovneži, sankcije proti njim podprla.
V današnji razpravi o zagotavljanju učinkovitosti gospodarskih sankcij je bilo po ministrovih navedbah sicer opozorjeno, da so lahko te sankcije uspešnejše, če pri njih sodelujejo tudi države zunaj EU, na primer Brics - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.
Problem dvoreznosti gospodarskih sankcij
Poleg tega so ministri po Erjavčevih besedah razpravljali o problemu "dvoreznosti" gospodarskih sankcij, ki je še toliko bolj pereč zaradi težkih finančnih in gospodarskih razmer v Evropi.
"Sankcije lahko udarijo nazaj in to smo lahko videli v primeru Irana ... ko so nekatere naftne družbe v EU zašle v težave," je ponazoril minister Erjavec.
Zato je treba gospodarske sankcije po Erjavčevih besedah uporabljati zelo previdno. Pri tem je dodal, da so gospodarske sankcije sicer še vedno učinkovitejše kot drugi vzvodi, ki jih ima na razpolago EU.
