Evropska komisija je prvotno predlagala, da bi članice unije prepoved gojenja tistih GSO, katerih uporaba je v uniji sicer dovoljena, lahko utemeljile na dodatnih razlogih, povezanih z zdravjem ali varovanjem okolja. Gre za tiste razloge, ki jih pristojni evropski organi niso upoštevali že pri odobritvi posamezne vrste GSO.

Ti razlogi morajo biti v skladu s pravili notranjega trga EU in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), o njih pa bi morale države obvestiti komisijo in druge članice EU.

Evropski parlament je v prvem branju julija lani zaradi mednarodnih pravil o prosti trgovini zahteval trdnejšo pravno podlago, ki bi državam dovolila, da za prepoved navedejo tudi dodatne okoljske razloge ali socialno-ekonomske vplive. Parlament tudi vztraja, da morajo države storiti vse za preprečitev nenamerne okužbe z GSO in vzpostaviti sistem za finančno odgovornost. Ta bo zagotovil, da bo morebitni onesnaževalec plačal za povzročeno škodo.

Predpogoja za gojenje GSO sicer še naprej ostajata ocena tveganja in evropsko dovoljenje za pridelavo. Na postopek avtorizacije posameznih GSO na ravni EU odločitve posameznih članic o omejitvi ali prepovedi gojenja GSO ne bodo imele vpliva.

Dansko predsedstvo je na podlagi predlogov Evropskega parlamenta pripravilo kompromisni predlog, pričakuje pa težavna pogajanja. Medtem ko 22 članic unije podpira možnost omejevanja ali prepovedi gojenja GSO, pa jih manjšina, ki je dovolj močna, da blokira odločitve, ocenjuje, da takšna rešitev ni v skladu s pravili WTO in notranjega trga ter bi lahko oteževala delovanje Evropske agencije za varnost hrane, ki odloča o uporabi GSO v EU.

Prav tako velik izziv za članice EU v trenutnih negotovih gospodarskih razmerah je razprava o podnebnih ciljih EU po letu 2020. EU se je že zavezala, da bo izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 znižala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Evropska komisija je namreč lani predlagala časovnico za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki predvideva, da bi unija do leta 2030 izpuste znižala za 40 odstotkov, do leta 2040 za 60 odstotkov in do leta 2050 za 80 odstotkov.

Kot pravijo v danskem predsedstvu, se bodo ministri skušali dogovoriti, da bi unija izpuste do 2050 znižala za od 80 in 95 odstotkov in da z ukrepi na tehnološkem in zakonodajnem področju doseže prehod na nizkoogljično družbo.

Ti cilji so tudi pomembni za pogajanja o celovitem globalnem dogovoru za boj proti podnebnim spremembam, ki jih je začrtala mednarodna podnebna konferenca konec lanskega leta v južnoafriškem Durbanu.