"Slovenija je naredila velik napredek, zato je proračun za naslednjo finančno perspektivo nekoliko nižji," je po srečanju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom v Ljubljani povedal Hahn. Slovenija je namreč po njegovih pojasnilih ujela ostale članice EU.
Čeprav so se finančna sredstva znižala, bo Slovenija ostala v kohezijskih skladih. "Dovolj bo sredstev za investicije v infrastrukturo, zlasti cestno, železniško in okoljsko," je poudaril komisar, ki sicer o podrobnih številkah ni želel govoriti.
Strukturni skladi so po komisarjevem mnenju izrednega pomena za Slovenijo, predvsem so izjemno pomembno orodje za spodbujanje gospodarske rasti.
Kot je dejal Hahn, je skupni interes tako Evropske komisije kot Slovenije slediti podnebnim ciljem, poraba sredstev pa da mora biti bolj ciljno usmerjena, predvsem v smeri nadaljnjih izboljšav infrastrukture ter podpore malim in srednje velikim podjetjem v luči ustvarjanja delovnih mest. "To bo glavna naloga v prihodnje, vendar pa se moramo tega lotiti že danes," je poudaril.
Po pojasnilih ministra Žerjava bo prihodnja finančna perspektiva za obdobje 2007-2013 usmerjena na operativne programe okoljske in prometne infrastrukture.
Tu je treba sicer po njegovi oceni "pogledati realnost črpanja na posameznih 'železničarskih' projektih in v kolikor to ne bo realno, bomo iskali alternativne možnosti s prerazporeditvami". Dodal je, da to "seveda ne more biti pravilo, bo izjema, če bo seveda do tega vendarle moralo priti" - minister se sicer boji, da bo do tega prišlo.
Glede nove finančne perspektive je pojasnil, da "zadeve v tem trenutku tečejo dobro", pripravljajo se področja in prioritete, ki bodo usmerjene predvsem v smeri gospodarske rasti.
"Želimo implementirati predvsem pozitivne izkušnje, ki smo jih skozi vsa ta leta pridobili, da ne bo prevelikega drobljenja projektov, kar pripelje do tega, da je črpanje neučinkovito," je dejal Žerjav in dodal, da s komisijo iščejo čim boljše rešitve v prehodu med staro in novo perspektivo.
Na področju izvajanja obstoječe finančne perspektive sta se komisar in minister dotaknila predvsem problema železnic. To, kot je poudaril minister, ni nov problem, črpanje pa je zelo slabo.
Vlada bo danes po Žerjavovih pojasnilih obravnavala analizo generalnega črpanja evropskih sredstev - vlada bo sprejela določene sklepe, da se črpanje pospeši. "Nismo zadovoljni z dejstvom, da smo po 55, 60 odstotkih časa trajanja te finančne perspektive v Slovenijo pripeljali le nekaj več kot 30 odstotkov evropskih sredstev," je izpostavil.
Komisar Hahn je izrazil hvaležnost nad ministrovo željo po pospešitvi uresničevanje črpanja kohezijskih sredstev in usmeritvi na železniški sektor, kjer pri črpanju prihaja do zamud. Na tem področju je po komisarjevih besedah namreč na voljo 380 milijonov evrov.
Komisar Slovenijo obiskuje ravno na dan, ko vlada sprejema nove predloge za izboljšanje proračuna. Kot je dejal, je to naključje, vendar pa je po njegovih pojasnilih s stališča Evropske komisije nujno, da imajo članice EU zdrave proračune.
