Minister je pojasnil, da so tako v azilni politiki kot na drugih področjih notranjih zadev v preteklosti v Sloveniji mnogi zagovarjali stališče, da "moramo dati več, kot želi EU". Njegova politična prioriteta pa bo, da se je treba držati povprečja v EU, ne pa v teh kriznih razmerah ponujati nadstandardov. Standardi sicer po ministrovih besedah sedaj niso previsoki.
Minister je to stališče pojasnil ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju, ki so med drugim govorili o vzpostavljanju skupnega evropskega azilnega sistema. Minister Gorenak je v razpravi o tem opozoril, da je "treba dati prednost kakovosti zakonodaje in se šele potem ozirati na časovni pritisk, pod katerim smo, sicer bomo namreč nosili dolgoročne posledice zaradi neučinkovitosti azilnih postopkov, kar bo velika administrativna in tudi finančna obremenitev za države članice".
Težave nezakonitega priseljevanja
Pomembna tema tokratnega zasedanja je bil tudi pereč problem nezakonitega priseljevanja, saj se nekatere članice unije, predvsem zaradi dogodkov na severu Afrike, soočajo z bistveno povečanimi migracijskimi pritiski. Še posebej so na udaru Avstrija, Francija, Nizozemska, Švedska, Belgija, Velika Britanija in Nemčija, ki so na zasedanju predstavile dokument o tej problematiki.
Pri tem so se najbolj osredotočile na pritiske na grško-turški meji, ki je za nezakonite priseljence glavna vstopna točka v EU, in pozvale h krepitvi te meje. Grško-turška meja je namreč preslabo nadzorovana, kar je po mnenju sedmerice grožnja enemu največjih dosežkov EU - svobodi gibanja in zagotavljanju varnosti.
Povečane migracijske pritiske po Gorenakovih navedbah čuti tudi Slovenija, a o "kriznih razmerah ne moremo govoriti". V obdobju 2010 in 2011 so prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji po navedbah strokovnjakov narasle za okoli 60 odstotkov, pri čemer je zanimivo to, da prihajajo prosilci iz drugih izvornih držav kot v preteklosti. Medtem ko so bili to prej predvsem ljudje iz držav Zahodnega Balkana in Turčije, so prosilci sedaj predvsem iz Afganistana, Pakistana, Somalije in Sudana.
Ministri so danes govorili tudi o upravljanju schengenskega prostora, kar je po Gorenakovih besedah "večna tema", saj se iz leta v leto in iz meseca v mesec pojavljajo novi problemi, ki terjajo nove izboljšave. Minister je pri tem izpostavil, da je schengen poleg evra tista korist članstva EU, ki jo državljani najbolj občutijo v vsakdanjem življenju.
Ministri so sprejeli sklepe o določitvi postopka za krepitev političnega upravljanja schengna, pri čemer je bistveno, da se strateške usmeritve na področju upravljanja schengna določijo na ustrezni politični ravni in da se tako podeli politično legitimnost in odgovornost za odločitve, sprejete na operativni in tehnični ravni. Te razprave bodo potekale pod vsakim predsedstvom in bodo temeljile na poročilu, ki ga bo pripravila Evropska komisija vsaj enkrat letno. Prvi sestanek bo junija letos.
Nekompatibilna stališča
Glede vprašanja uvedbe začasnega nadzora v schengnu je minister dejal, da stališča med komisijo in članicami unije niso kompatibilna ter da Slovenija želi, da odločanje o tem ostane v njeni pristojnosti. "Želim si, da bi to ostalo na ravni držav, kam bodo šli procesi, pa bomo videli," je povedal.
Minister je danes tudi izpostavil potrebo po stalnem dialogu tako znotraj schengna kot s tistimi državami, ki se približujejo schengnu. Pri tem je opozoril, da je brezvizumski režim v državah Zahodnega Balkana "kljub vsem dobrim namenom pustil luknje v sistemu, ki so omogočale prihod v Slovenijo in od tam naprej", zato bo treba ta režim preučiti in ga dopolniti. Z brezvizumsko politiko se ne sme pospeševati ilegalnih migracij, je še poudaril.
Ministri so sicer danes sprejeli tudi sklepe o solidarnosti z državami članicami, ki so pod povečanim pritiskom migracijskih tokov. Gre za različne že obstoječe ukrepe na ravni EU in poudarek na nujnem sodelovanju med vsemi državami članicami, institucijami in agencijami EU pri zagotavljanju takšne pomoči.
Minister Gorenak je ob tem poudaril, da "solidarnosti ni brez medsebojnega zaupanja, tega zaupanja pa ni brez zavedanja odgovornosti, da moramo vsi dosledno izvajati zakonodajo EU in druge obveznosti". Za države članice na zunanji meji EU, kar je tudi Slovenija, je to po njegovih besedah nedvomno obveznost učinkovitega nadzora skupne meje EU.
