Slovenija z novelo zakona, ki ga je vlada v DZ po nujnem postopku poslala minuli teden, uzakonja odločitev držav območja evra, da zaradi slabih razmer v Grčiji, ki ni zgolj v dolžniški krizi, temveč tudi v pravi gospodarski depresiji, spremenijo pogoje za že izplačana posojila državi.

Gre za enega od prispevkov članic območja evra k uspehu drugega programa pomoči Grčiji, o katerem so se voditelji območja evra dogovorili oktobra lani, finančni ministri evrskega območja pa so ga dokončno potrdili februarja.

Ta program, ki poleg 130 milijard evrov javne pomoči vključuje tudi odpis dolga s strani zasebnih upnikov v zaželeni višini 107 milijard evrov, naj bi grško dolžniško breme do leta 2020 zmanjšal na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Odobritev odvisna od uspeha odpisa dolga

Končna odobritev nove javne pomoči Grčiji je odvisna od uspeha odpisa dolga, zasebni upniki pa imajo do četrtka čas, da se izjasnijo, ali bodo sprejeli ponujene pogoje grških oblasti.

Del javnega prispevka k novi pomoči Grčiji je tudi odločitev članic območja evra, da znižajo obrestno mero za posojila Grčiji in podaljšajo ročnost ter obdobje moratorija na odplačila posojil.

Ta odločitev pomeni, da bo Grčija sedaj za posojila plačala obrestno mero v višini pribitka 1,5 odstotne točke na Euribor ne glede na ročnost posojil. Sprva je bilo predvideno, da bo obrestna mera znašala tri odstotke nad Euriborjem za posojila z ročnostjo do treh let, in štiri odstotke nad Euriborjem za posojila z ročnostjo nad tremi leti.

Ročnost posojil se podaljšuje z do petih let na 15 let, obdobje moratorija na odplačilo glavnice posojila pa z do treh let na 10 let.

Izplačaila

Države območja evra so Grčiji doslej od predvidenih 80 milijard evrov iz prvega programa pomoči v šestih tranšah izplačale za 52,9 milijarde evrov posojil. Slovenija je pri tem od 387,8 milijona evrov izplačala za 243,5 milijona evrov. Na podlagi sprememb pogojev se bo prihodek državnega proračuna na račun odplačila teh posojil Grčiji zmanjšal za 3,4 milijona evrov.

Na prihodnja posojila zakonske spremembe nimajo vpliva, saj bo preostali potencial iz prvega programa pomoči Grčiji vključen v drugi program, ki pa se bo izvajal skozi začasni sklad za zaščito evra (EFSF), torej skozi zadolževanje in posledično posojanje posebne družbe s poroštvi članic območja evra.