IIF združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove, med katerimi so tudi zasebne upnike Grčije. Ti se morajo do četrtka odločiti, ali bodo sodelovali v operaciji zamenjave obveznic, s katero naj bi ji zasebni upniki odpisali do 107 milijard evrov dolga. Uspešna operacija odpisa dolga je pogoj za odobritev nove javne pomoči.
Analitiki po poročanju tujih medijev ocenjujejo, da skuša IIF na ta način prestrašiti investitorje in jih tako prepričati v zamenjavo obveznic.
"Obstaja nekaj zelo pomembnih in uničujočih posledic, ki bi sledile nenadzorovanemu bankrotu Grčije," razkriva poročilo z datumom 18. februar. Kot so zapisali, je natančne posledice težko izračunati, a je težko verjeti, da ne bi presegle milijarde evrov.
Grčija mora 20. marca odplačati za 14,4 milijarde evrov dolgov, za kar nujno potrebuje sveža finančna sredstva. Če teh ne bo dobila, bi to dejansko pomenilo nenadzorovan bankrot, bi pa to lahko bil tudi znak, da so politiki izgubili nadzor nad evrom. Vlagatelji bi se lahko nato osredotočili na druge šibke države območja evra.
Španija in Italija bi po oceni IIF morda potrebovali 350 milijard evrov, medtem ko bi lahko stroški reševanja Irske in Portugalske v petih letih dosegli 380 milijard evrov.
Če bi se drugi paket pomoči Grčiji izjalovil, bi velike izgube zabeležila tudi Evropska centralna banka. IIF namreč navaja, da znaša njena izpostavljenost do Grčije 177 milijard evrov, kar je enkrat več od njenega kapitala.
Črni scenarij bi lahko ogrozil tudi evro, katastrofo pa bi pomenil tudi za življenjski standard Grkov. "Družbene napetosti v Grčiji bi se okrepile, saj se gospodarstvo ne uspe postaviti na noge, stopnja brezposelnosti pa je že presegla 20 odstotkov," opozarja poročilo.
Grčija se je v minulih letih znašla v hudih dolžniških težavah, zato je morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. V zameno za to je morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim grški državljani ostro nasprotujejo. Svojo jezo so večkrat izrazili tudi na grških ulicah.
Prvi program pomoči Grčiji, dogovorjen maja 2010, v treh letih predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil državi, drugi program pomoči pa 130 milijard evrov javnih sredstev in delni odpis dolgov pri zasebnih upnikih. Grška vlada je glede uspešnosti operacije zamenjave obveznic, ki je pogoj za odobritev nove javne pomoči, optimistična.
