Britanski premier David Cameron se je prvi podpisal pod pismo 13 članic EU, ki poziva k ukrepom za rast in zaposlovanje, med drugim skozi odpravo preostalih ovir za prost pretok blaga in storitev v EU, odpravo administrativnih bremen in odvečne regulacije za evropska podjetja ter ambiciozni evropski pristop k liberalizaciji svetovne trgovine.

Bil je jezen, ker njegovega sporočila niso upoštevali

Že ob četrtkovem prihodu na vrh EU je v nastopu pred novinarji poudaril, da Evropa ni le v dolžniški krizi, temveč tudi v krizi rasti. Zaradi tega je napovedal, da se bo boril za vključitev vsebine pisma v sklepe vrha.

Med voditelji, ki pisma niso podpisali, očitno v četrtek ni naletel na najbolj pozitiven odziv, saj je danes priznal, da je bil jezen, ker njegovega sporočila niso upoštevali. V končnih sklepih so nato voditelji po navedbah predsednika Evropske komisije Hermana Van Rompuya v veliki meri povzeli vsebino pisma, a dodali še nekatere druge poglede in stališča.

Cameron se je pred britanskimi novinarji danes nato pohvalil, da so ga voditelji slišali in preoblikovali sklepe v skladu z njegovim pismom. S tem je Sarkozyja soočil eden od britanskih novinarjev, francoski predsednik pa si je na ta račun privoščil nekaj zbadljivih izjav.

Vedno je 15 odstotkov, ki naredijo razliko

Najprej je poudaril, da so preostali voditelji, ki so podpisali pismo, med njimi so voditelji Španije, Švedske, Italije in Poljske, gotovo zelo cenili Cameronovo uporabo svojilnega pridevnika "moje" pismo.

Nato je nadaljeval, da se osebno strinja s 85 do 90 odstotki vsega, kar je napisano v tem pismu, vendar pa je vedno 15 odstotkov, ki naredijo razliko. Priznal je, da se ne strinja vedno z vsemi pozivi za liberalizacijo in deregulacijo, ki prihajajo z druge strani Rokavskega preliva.

Po drugi strani pa je Sarkozy izpostavil, da je vselej vesel, ko vidi, "da imajo Britanci tako radi Evropo, da ji pišejo". "Kakšno lepo posvetilo Evropi, da se ji napiše pismo," se je pošalil.

Sarkozy verjame, da gre v primeru britanskega pisma za izražanje želje po tesnejšem prijateljstvu, potem ko je predvsem na osi Pariz-London po britanski odločitvi decembra lani, da z vetom onemogoči vnos medvladne pogodbe o fiskalnem paktu v pogodbo EU, prišlo do napetosti.

Evropa Britance potrebuje, a ne vedno

Sarkozy je zatrdil, da Evropa potrebuje Britance, "čeprav ne vedno". "Potrebujemo vas," je nato novinarju odgovoril še v angleščini.

Tokratni vrh EU je bil sicer prvi po dolgem času, ko v ospredju niso bila pereča vprašanje reševanja krize. Voditelji so se zato obširno posvetili vprašanju izvajanja konsolidacije javnih financ in strukturnih reform ter drugih ukrepov za rast in zaposlovanje. Skoraj vsi so pri tem poudarjali, da mora Evropa ubrati pristop, ki temelji na obeh teh vidikih.

Voditelji so zato našteli vrsto ukrepov, ki jih mora unija sprejeti za hitrejšo rast in ustvarjanje novih delovnih mest ter se zavzeli za boljšo implementacijo že danih reformnih zavez.

Voditelji so podprli tudi pet prioritet za ukrepanje na evropski in nacionalnih ravneh v letošnjem letu, ki jih je opredelila Evropska komisija.

Ti so pametna konsolidacija javnih financ, ki ne zavira v preveliki meri rasti in je prilagojena glede na razmere po posameznih članicah, normalizacija posojilnih tokov od bank h gospodarstvu, spodbujanje rasti in krepitev konkurenčnosti, boj proti brezposelnosti in socialnim posledicam krize ter modernizacija javne uprave in odprava administrativnih bremen.