"To je boleč ukrep, povsod in bo tudi v Sloveniji," je opozoril premier. "Ključna prva stvar, ki bo imela najbolj boleče posledice, in o tem si ni treba delati utvar, je uskladiti porabo s prihodki," je poudaril. Glede na izjemno omejenost zadolževanja je tako po Janševih besedah pred vlado in državnim zborom, predvsem pa pred vsemi porabniki javnih sredstev v Sloveniji, naloga, da uskladijo porabo v letošnjem in prihodnjem letu.
Ogromen razkorak
V proračunu, sprejetem za letos, je bilo po njegovih navedbah načrtovanih več kot 10 milijard evrov sredstev, a "z veliko muko" jih bo morda mogoče zbrati 7,8 milijarde. "Ta razkorak je velikanski," je poudaril. Še posebej je po njegovih besedah problem to, da bo rebalans sprejet po koncu prvega trimesečja, ko so mnoge pogodbe bile že podpisane in pravice razdeljene. Tako je manevrski prostor bistveno zožen, kljub interventnemu zakonu, ki problem zmanjšuje za kakšnih 300 milijonov, kar pa je še vedno zelo velika razlika. To je po besedah predsednika vlade prvi problem, ki sovpada s prizadevanji, da bi s socialnimi partnerji uskladili nov socialni sporazum, v katerem bodo začrtane potrebne srednje- in dolgoročne prilagoditve.
Ob tem je premier poudaril, da bo morala Slovenija v zelo kratkem času ob javnofinančni konsolidaciji hkrati sprejemati tudi ukrepe za rast in ustvarjanje delovnih mest, za kar naj ne bi imela več kot leto dni časa. "Ključen problem je, da je to sedaj treba narediti vse skupaj, kar je vedno bistveno težje, kot če imaš najprej nekaj časa, da konsolidiraš javne finance, vsaj dolgoročno strukturno uravnotežiš proračun in potem postopoma nabiraš potrebni manevrski prostor za ponovni zagon gospodarske rasti," je pojasnil. "To je naporno delo in brez žrtev ne gre," je opozoril. Premier je še poudaril, da "Slovenija v razpravi, ko so nekatere države predvsem govorile o tem, kaj so že naredile, kaj veliko ni imela za povedati, več v delu, ko smo razpravljali o tem, kaj se bo še naredilo".
Razbijanje iluzije o zadostnosti
Ob tem je še izpostavil, da evropski dokumenti, o katerih so razpravljali na vrhu, "razbijajo iluzijo, ki je bila v Sloveniji precej prisotna, da je treba narediti samo pokojninsko reformo, pa bodo rešeni vsi problemi". Realna upokojitvena starost v Sloveniji je celo nekoliko višja kot v Nemčiji, pa ima ta rekordno nizko brezposelnost, rast in je motor evropskega gospodarstva, medtem ko Slovenci delamo dlje, pa imamo vse te probleme, s katerimi se soočamo, je ponazoril Janša. "To pomeni, da rešitev ni samo pokojninska reforma, to je en delček tega, kar je treba narediti zaradi strukturnega prilagajanja trendom v prihodnosti. Še zdaleč pa to ni edina rešitev, kot se je v Sloveniji dolgo prodajalo," je poudaril.
Tokratni dvodnevni vrh EU je po besedah predsednika slovenske vlade potrdil pričakovanje, da se ozračje v EU "obrača v pozitivno smer, ni pa to še konec težav niti znak konca težav". V tem pozitivnejšem ozračju se sicer EU po Janševih navedbah sedaj sooča s podatki o visoki gospodarski in socialni ceni, ki jo plačuje za krizo, pri čemer je spomnil na rekordno brezposelnost. Ta cena je po njegovih besedah dodaten motiv za izpolnjevanje dogovorjenega. "Težko bi rekli, da je bilo to prelomno zasedanje v smislu, da bi videli luč na koncu tunela, je pa to vseeno bilo zasedanje, kjer se je čutilo, da je finančna kriza v veliki meri stabilizirana in da se lahko Evropa ponovno obrne k ustvarjanju gospodarske rasti in delovnih mest ter s tem realne osnove za večjo blaginjo," je sklenil premier.
Podpisali fiskalni pakt
Sicer so voditelji 25 članic EU, med njimi tudi Janša, danes v Bruslju podpisali pogodbo o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba, dogovorjena konec januarja, bo sicer začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra. Cilj je, da začne fiskalni pakt veljati 1. januarja 2013.
Pogodba bo v celoti veljala za države v območju evra, pridružijo pa se ji lahko tudi tiste brez evra. Med voditelji je danes nista podpisala le britanski premier David Cameron in njegov češki kolega Petr Nečas. Medtem ko je Velika Britanija že od začetka odločno zavračala pristop k pogodbi, pa Češka možnost pristopa k pogodbi pušča odprto. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je pred podpisom poudaril, da gre za pomemben korak pri obnovi zaupanja v evropsko gospodarsko in denarno unijo. Van Rompuy pravi, da je bila pogodba oblikovana hitro, saj kriza terja hitre odgovore, a tudi z vso potrebno skrbnostjo, saj so vložki veliki. "Ko pa bo pogodba začela veljati, bodo njeni učinki globoki in dolgoročni," je prepričan.
