Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob prihodu na vrh dejal, da krize sicer še ni konec, vendar tokratno srečanje ni krizno, temveč gre za navadni marčni vrh, na katerem želijo voditelji najti rešitve za rast in delovna mesta. Ne gre torej za krizno upravljanje, čeprav so ukrepi na področju strukturnih reform prav tako ključni za izhod iz krize.

Nemška kanclerka Angela Merkel, najglasnejša zagovornica strožje fiskalne discipline in tesnejše gospodarske ter politične koordinacije v območju evra, je po drugi strani kot glavni dogodek tokratnega vrha izpostavila podpis medvladne pogodbe o fiskalnem paktu. To bodo voditelji, z izjemo britanskega in češkega voditelja, podpisali v petek.

Merklova je ob tem ponovila že večkrat izraženo oceno, da gre za pomemben korak k uniji stabilnosti. Medtem ko je Evropska centralna banka po njenih besedah s svojimi operacijami za zagotavljanje ugodnih triletnih posojil jasno povedala, da bo podpirala evro in finančni sistem v evrskem območju, morajo sedaj svojo nalogo za boljšo koordinacijo v območju skupne valute opraviti še države.

Nemška kanclerka se ob tem veseli tudi razprave o tem, kako zagotoviti hitrejšo rast in okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Evropa namreč pri tem po njenih besedah zaostaja za hitro rastočimi gospodarstvi, veliko držav pa ne uresničuje vseh svojih potencialov.

Belgijski premier Elio Di Rupo je pojasnil, da je javnofinančna disciplina v tem trenutku nujna, a jo je treba jemati kot predpogoj za naslednji korak, ki je ukrepanje za rast in nova delovna mesta. Podobno sta se izrazila tudi avstrijski kancler Werner Faymann in britanski premier David Cameron.

Prav zadnji je prvopodpisani pod pobudo 13 članic EU, med katerimi sicer ni Slovenije, naj EU zagotovi rast predvsem z dokončanjem notranjega trga in nadaljnjim odprtjem različnih gospodarskih sektorjev konkurenci ter z agresivnejšim pristopom k liberalizaciji svetovne trgovine.

Medtem ko je Cameron danes poudaril, da se Evropa ne sooča zgolj z dolžniško krizo, temveč tudi s krizo rasti, zaradi česar bo danes pri kolegih lobiral za omenjene poglede 13 članic, pa je Di Rupo ocenil, da liberalizacija ni edina pot iz krize. Po njegovi oceni so to vlaganja v izobraževanje, raziskave in razvoj.

Ena prvih nalog voditeljev danes bo sicer izvolitev predsednika Evropskega sveta za naslednji dve leti in pol. To funkcijo bo še naprej opravljal Belgijec Herman Van Rompuy, ki je tudi edini kandidat. Van Rompuy bo postal tudi prvi stalni predsednik območja evra. Di Rupo je na Van Rompuya zelo ponosen in meni, da si je ta s svojim delom zaupanje voditeljev zaslužil.

Vrh EU bo obenem Srbiji podelil status kandidatke za članstvo v EU, za kar po umiku romunskih zadržkov očitno ni več ovir.