Ministri so ugotovili, da je Grčija sprejela vso potrebno zakonodajo ter hitro in odločno ukrepala na področjih varčevanja, boljšega nadzora nad porabo sredstev, regulacije finančnega sektorja, sprememb pokojninskega sistema in strukturnih reform.

A obenem je evroskupina ponovila, da sta pogoja za dokončno odobritev drugega progama javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov uspešna operacija odpisa dolga z visoko udeležbo zasebnih upnikov in pozitivna ocena trojke predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) glede kakovosti uresničevanja predhodno sprejetih varčevalnih in reformnih ukrepov. To bo ta podala v naslednjih dneh.

Finančni ministri držav območja evra - Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec - so izrazili prepričanje, da grška ponudba zasebnim upnikom vsebuje dovolj privlačne in edinstvene pogoje, da se bodo ti nanjo odzvali v velikem številu, je v sporočilu za javnost po današnjem srečanju ministrov zapisal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Dobra novica za grške banke

Ministri so danes sicer odobrili posebno orodje zavarovanja grških državnih obveznic s strani začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), kar bo ECB in drugim nacionalnim centralnim bankam območja evra omogočilo, da grške državne obveznice znova začenjajo sprejemati kot zavarovanje pri operacijah refinanciranja grških bank. To so te namreč prekinile, potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's oceno za obstoječe grške obveznice znižala na raven delnega bankrota.

To je zelo dobra novica za grške banke, ki so jim sredstva ECB praktično edini vir likvidnosti. Ministri so odobrili tudi poseben mehanizem za dokapitalizacijo grških bank v primeru resnih groženj njihovi stabilnosti.

Ministri so poleg tega odobrili še 30 milijard evrov vredni javni prispevek k odpisu dolga s strani zasebnih upnikov. Gre za 24-mesečne obveznice EFSF, ki jih bodo prejele sodelujoče banke in zavarovalnice kot neke vrste "sladkorček", s katerim so jih države območja evra oktobra lani prepričale v prostovoljni odpis dolga. Kot rečeno, pa je ta del javne pomoči odvisen od uspeha operacije zamenjave obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Grčiji odpisali za 107 milijard evrov dolga.

Grčija vse bliže drugi finančni pomoči

Grčija je vse bliže drugi finančni pomoči. Finančno združenje v Londonu je ocenilo, da načrtovani prostovoljni odpis dolgov ni kreditni dogodek, kar naj bi olajšalo izvedbo odpisa dolga s strani zasebnih upnikov. Poleg tega je država na dobri poti k izpolnitvi še zadnjih pogojev za javno pomoč. O tem danes v Bruslju razpravlja evrska skupina.

Odbor Mednarodnega združenja za izvedene finančne instrumente (ISDA) je danes soglasno odločil, da delni odpis dolgov Grčije s strani zasebnih upnikov ne predstavlja kreditnega dogodka, ki bi upravičil izplačilo zavarovanj kreditnega tveganja.

Ta odločitev, na katero so se trgi odzvali pozitivno, naj bi olajšala izvedbo odpisa dolga. Zasebni upniki naj bi državi odpisali 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga. Dolg vseh upnikov, ki pri tej vaji sodelujejo, znaša 206 milijard evrov, torej naj bi odpisali za okoli 107 milijard evrov dolga.

A za to morata biti izpolnjena dva pogoja. Na ponudbo, ki jo je Grčija objavila minuli petek in se izteče 8. marca, se mora odzvati 66 odstotkov zasebnih upnikov, ki imajo v lasti 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti dolga. Odpis pa naj bi bil izveden do 12. marca.

Venizelos: Ponudba vsebuje zelo pomembne in privlačni elemente

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes ob prihodu na zasedanje evrske skupine poudaril, da ponudba za odpis dolga, dogovorjenega z zasebnimi upniki, vključuje "zelo pomembne in privlačne elemente". "To je zelo dobra, edinstvena ponudba," je poudaril.

Evrska skupina danes razpravlja o drugem programu pomoči Grčiji, ki je bil po maratonskih pogajanjih dogovorjen pred nekaj tedni. Pred dokončnim zagonom programa je sicer treba počakati na iztek ponudbe za zasebne upnike za odpis dolga.

Razprava finančnih ministrov držav v območju evra je tako verjetno osredotočena na ukrepe, ki jih mora Grčija še izpolniti za drugo javno pomoč v višini 130 milijard evrov. Evrska skupina je opredelila niz ukrepov, ki jih mora država sprejeti pred izplačilom pomoči.

Evrska skupina bi lahko zeleno luč prižgala že danes

Danes bi lahko evrska skupina prižgala zeleno luč za izplačilo dela od teh 130 milijard evrov - 30 milijard evrov, ki veljajo za "sladkorček" za zasebne upnike. S tem so jih namreč države območja evra oktobra lani prepričale v prostovoljni odpis dolga.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes ocenil, da po vseh dosedanjih informacijah, ki jih je dobil, lahko reče, da je Grčija na dobri poti pri izpolnjevanju še zadnjih zavez. "Zato menim, da bomo danes stopili velik korak naprej," je dejal.

Tudi njegov francoski kolega Francois Baroin je ocenil, da gredo prizadevanja Grčije pri izpolnjevanju zavez "v dobri smeri". "Kar je bilo zahtevano, je v glavnem storjeno," je menil.

Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko ji zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov.

Van Rompuy: Ukrepanje obrodilo sadove, kaže se preobrat pri reševanju evrske krize

Vidijo se znaki preobrata pri reševanju krize v območju evra, ukrepanje na evropski in nacionalni ravni je obrodilo sadove, je po srečanju socialnih partnerjev izpostavil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. To je podkrepil z besedami, da se danes ne govori več veliko o propadu evra.

Van Rompuy je povedal, da se kažejo jasni znaki stabilizacije na finančnih trgih, pritiski na države, kot sta Italija in Španija, pa popuščajo.

Vseeno pa unija po njegovih zagotovilih ni zaspala na lovorikah in je pripravljena na nadaljnje ukrepanje. Voditelje članic je pohvalil za njihov politični pogum v času krize. Evropa je vzela usodo v svoje roke ter s težavnimi in nepriljubljenimi ukrepi postopno dosegla rezultate, je dejal.

Barroso: Krize še ni konec

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem ocenil, da krize v območju evra sicer še ni konec, vendar pa dogodki zadnjih tednov odpirajo prostor, da se poudarek z gašenja požara prestavi na strukturne reforme in ukrepanje za dolgoročno rast.

Van Rompuy je zatrdil, da spodbujanje rasti in novih delovnih mest ostaja prednostna naloga, pri čemer je spomnil, da za to nujno zagotoviti vzdržne javne finance in izpeljati strukturne reforme za dvig produktivnosti in vnovičen zagon investicij.

Belgijec priznava, da je kriza načela socialno povezanost po članicah območja evra in bi lahko ogrozila idejo evropskega združevanja. Njegovo sporočilo glede tega je jasno: evropski socialni model ni mrtev, a je konsolidacija javnih financ neizogibna za njegovo dolgoročno vzdržnost.

Generalna sekretarka Konfederacije evropskih sindikatov Bernadette Segol je pozdravila namen voditeljev članic unije, da s kriznega ukrepanja preidejo na krepitev rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

"Varčevanje ne deluje in ni rešitev"

Varčevanje namreč po njenih besedah ne deluje in ni rešitev za izhod iz krize. Opozorila je na nevarnost populizmov in nacionalizmov, če voditelji Evropejcem ne bodo ponudili vizije razvoja in socialne pravičnosti. Evropski socialni model je nujen za obstoj Evrope, je poudarila.

Generalni direktor združenja evropskih delodajalcev BusinessEurope Philippe de Buck pa je opozoril na nevarnost dolgoletnega obdobja nizke gospodarske rasti ali stagnacije. Tega Evropa po njegovem prepričanju ne sme dovoliti.

Zato se je med drugim zavzel za dokončanje notranjega trga in nadaljnjo liberalizacijo gospodarskih tokov znotraj EU ter ambiciozen pristop unije k liberalizaciji svetovne trgovine in odpiranju novih trgov.

Po mnenju ISDA grški upniki niso upravičeni do izplačila zavarovanj

Prostovoljni delni odpis dolgov Grčiji s strani zasebnih upnikov ne predstavlja kreditnega dogodka, ki bi upravičil izplačilo zavarovanj kreditnega tveganja (CDS), je danes soglasno odločil pristojni odbor Mednarodnega združenja za izvedene finančne instrumente (ISDA). Združenje sicer ne izključuje možnosti, da se to v prihodnje spremeni.

Kot v sporočilu za javnost sporočajo iz ISDA, zaenkrat do kreditnega dogodka, kot je na primer bankrot, ni prišlo. A "stanje v Grčiji se še naprej razvija" in današnja odločitev ne vpliva na pravico akterjev na trgu, da združenje kasneje znova povprašajo po mnenju. Prav tako odločitev združenja ni nikakor povezana z vprašanjem, ali bi lahko dogajanje kot kreditni dogodek opredelili v prihodnosti v luči novih podatkov.

Kreditni dogodek bi sprožil izplačila CDS, ki so način zavarovanja pred izgubo dohodka zaradi bankrota. Številni finančni špekulanti so v preteklosti stavili, da se bo Grčiji zgodilo prav to, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izplačila CDS po zlomu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008 so zamajala finančne trge in pripomogla h globalnemu širjenju krize. A nekateri strokovnjaki pravijo, da v primeru Grčije tako dramatičnih posledic ne bi bilo, saj trgi tak razvoj dogodkov pričakujejo že več mesecev.

Banke, hedge in zavarovalniški skladi imajo do 8. marca čas, da sprejmejo grško ponudbo za zamenjavo obstoječih obveznic z drugimi z nižjo nominalno vrednostjo, daljšo ročnostjo in nižjimi obrestnimi merami. Zasebni upniki bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov.