Voditelji držav in vlad območja evra naj bi se v petek sestali, da bi odločali o združitvi posojilnih sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost skupne valute (ESM), a so srečanje odpovedali, saj ideji nasprotuje predvsem Nemčija.
"Mislim, da to v prihodnjih dneh ni stvar ključnega pomena," je dejal Juncker. Izpostavil je namreč, da bo najprej potrebno počakati na rezultate prostovoljnega delnega odpisa dolgov zasebnih upnikov Grčiji. Sicer pa Juncker vztraja, da je združitev posojilnih sposobnosti obeh skladov "najboljša rešitev".
Podobno je v pogovoru za nemški časnik Die Welt Juncker optimistično zagotovil, da bo do konca marca sprejeta odločitev o združitvi posojilnih sposobnosti obeh skladov. "Na tak način bosta na voljo oba instrumenta in do 750 milijard evrov," je dejal. Juncker je tudi optimističen, da bo sprejeta odločitev o hitrejšem vplačilu sredstev v ESM.
Sicer pa je luksemburški premier za Die Welt povedal več tudi o reševanju Grčije. Tako se je zavzel za imenovanje posebnega evropskega komisarja, ki bi se ukvarjal z izgradnjo grškega gospodarstva in bi združeval vsa pooblastila Evropske komisije v zvezi z Grčijo. "Ne zadostuje, da se s tem enkrat mesečno ukvarjajo finančni ministri," je poudaril.
V zvezi z občutkom evropskih državljanov, da se varčuje le na hrbtih malih ljudi, pa je Juncker izpostavil, da mu še danes ni jasno, zakaj v primeru Grčije ni uspel načrt večje obremenitve bogatejših Grkov. Kot je poudaril, bo to v prihodnje morala biti prioriteta Aten.
