Pričakovalo se je, da bo današnja odločitev sprejeta gladko, sploh po ponedeljkovih izjavah nekaterih zunanjih ministrov članic unije, na primer vodje francoske diplomacije Alaina Juppeja, da je dogovor dosežen in da temu nihče več ne nasprotuje. Vendar se je izkazalo, da ni bilo tako. Zapletlo se je zaradi Romunije, ki je zahtevala, da se v sklepe vključi ureditev statusa vlaške manjšine v Srbiji. Po nekaterih navedbah je Romunija želela tudi zagotovila glede svojega vstopa v schengen.

Romunija je trdila, da Srbija vlaški manjšini ne nudi zadostne zaščite. Problem je rešen tako, da v prilogi k sprejetim sklepom piše, da bo Evropska komisija pozorno spremljala prizadevanja Srbije glede varstva manjšin in o tem poročala v poročilu o napredku Srbije na poti v EU v sklopu širitvenega svežnja, ki je načrtovan oktobra.

"To ni le zelo pomemben dan za Srbijo in Kosovo na njuni poti v EU, ampak za celotno regijo, saj se je izkazalo, da se z zadostno voljo na obeh straneh dosežejo rezultati," je po srečanju poudaril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Igor Senčar. To voljo je treba po njegovih besedah spodbujati z vsemi instrumenti, ki jih ima na razpolago unija, zahtevati dosledno izpolnjevanje meril in obenem ostati verodostojen pri danih zavezah.

Srbija naj se drži vseh zavez

Pri tem je po Senčarjevih besedah zlasti pomemben regionalni vidik, saj so v regiji Zahodnega Balkana zaradi nedavne preteklosti dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje še toliko pomembnejši. Slovenija je v tem kontekstu opozorila, da je pomembno, da se Srbija drži vseh zavez, ki jih je sprejela kot stran v sporazumu o nasledstvu, saj je tudi to eden pomembnih elementov v sklopu dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, je poudaril Senčar.

Pri tem je državni sekretar še izpostavil, da je zelo pomembno, da se tudi Kosovu omogoči vedno bolj intenzivno sodelovanje pri vsem, kar nudi EU. Pri tem je pojasnil, da bo opravljena študija izvedljivosti glede sporazuma o pridruževanju in stabilizaciji za Kosovo. Na vprašanje, ali je po vseh današnjih zapletih mogoče, da bo Romunija status kandidatke za Srbijo še problematizirala na vrhu, je državni sekretar odgovoril, da v uniji vlada mnenje, da je stvar pod nadzorom in da je problem Romunije rešen z omenjeno prilogo k sklepom.

Status pričakovali že decembra

Srbija je status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov. Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Preboj je bil dosežen konec minulega tedna, ko sta bila v okviru dialoga Beograda in Prištine izpolnjena dva od omenjenih pogojev. Strani sta namreč po dolgih pogajanjih dosegli kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova. Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri ali državni sekretarji članic EU za evropske ali zunanje zadeve, je danes opravil tudi priprave na vrh EU v četrtek in petek, na katerem bo po pričakovanjih v ospredju spodbujanje rasti.