Clintonova je v telefonskem pogovoru po Erjavčevih besedah "poudarila dobre odnose med ZDA in Slovenijo, tako da lahko eliminiramo tista zadnja dogajanja tik pred oblikovanjem nove vlade". "Ničesar ni bilo čutiti, kar ne bi kazalo na to, da so odnosi več kot odlični," je dodal minister.

Poleg tega se Clintonova po njegovih besedah veseli srečanja z njim aprila v Bruslju, ko bo zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov zveze Nato v sklopu priprav na vrh zavezništva maja v Chicagu.

Ashtonovi povedal, katere so slovenske prioritete

Na ministrstvu za zunanje zadeve pa so poleg tega sporočili, da je Clintonova v telefonskem pogovoru izrazila pričakovanje po nadaljnjem tesnem sodelovanju pri reševanju globalnih vprašanj ter izpostavila, da ZDA cenijo udejstvovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu in da pričakujejo, da bo kot zgled uspešne evroatlantske integracije v regiji delovala še naprej.

Minister Erjavec je v pogovoru po navedbah ministrstva potrdil odlične in partnerske odnose z ZDA in zagotovil nadaljnje odlično sodelovanje.

Minister Erjavec je sicer na novinarski konferenci v Bruslju še povedal, da se je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU na kratko pogovarjal tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton in ji povedal, kaj so slovenske prioritete.

Na vprašanje, ali sta govorila tudi o slovenskih kandidatih za položaje v evropski diplomatski službi, je odgovoril, da ne. "Ljudje so se prijavili, zdaj jih čaka intervju, potem je pa to odločitev pristojnih organov. Ta trenutek bi bilo prezgodaj, da bi se kar koli pogovarjala," je dejal.

V današnji izdaji Dnevnika smo pisali o tem, da sta se dva Slovenca, Mitja Drobnič in Primož Šeligo, prebila v naslednji krog novega razpisa za 14 položajev vodij delegacij EU in mesto posebnega odposlanca za Somalijo, za katerega se je rok za prijave iztekel sredi decembra lani.

Minister Erjavec pisanja našega časnika danes v Bruslju ni želel podrobno komentirati, je pa posredno potrdil te informacije, saj je dejal, da je "Dnevnik zelo dobro informiran, ker ima dobre vire v ministrstvu za zunanje zadeve".

"Slovenija nasprotuje, da je na seznamu samo en poslovnež"

Slovenija se ne strinja s tem, da se na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z beloruskim režimom, uvrsti samo enega poslovneža, saj je prepričana, da je več poslovnežev, ki podpirajo režim, in želi celovit pristop h gospodarskim sankcijam, je zunanji minister Karl Erjavec danes v Bruslju pojasnil stališče Slovenije glede sankcij proti Belorusiji.

Na vprašanje, ali bo torej Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam poslovnežev in podjetij, ki jih bo EU kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, če bo na njem Jurij Čiž in tudi drugi gospodarstveniki, je minister odgovoril pritrdilno.

"Ja, potem bomo ta seznam tudi sprejeli, ker potem gre za to, da se celovito pristopa k izvajanju gospodarskih sankcij in v tem primeru ne bomo videli nobenih zadržkov, da ne bi podprli takšnih gospodarskih sankcij, ker se zavedamo, da je treba nadaljevati pritisk na beloruski režim in gotovo so gospodarske sankcije eden od načinov za takšen pritisk," je pojasnil.

Današnja razprava o sankcijah proti režimu Aleksandra Lukašenka je bila sicer po Erjavčevih besedah "pestra" in "naporna".

Brez sankcij proti Belorusiji

Zunanji ministri EU danes v Bruslju sicer še niso potrdili sankcij proti Belorusiji, dogovorili pa so se, da jih bodo sprejeli v dveh fazah. Najprej bo v torek sprejeta odločitev o seznamu 21 kaznovanih sodnikov, seznam gospodarstvenikov pa ostaja odprt do marčevskega zasedanja, so pojasnili viri pri EU.

Dogovorjeno je, da bo v prvi fazi Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri za zunanje in evropske zadeve, v torek pod točko A, torej brez razprave, potrdil seznam 21 sodnikov, ki bodo kaznovani z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU.

Seznam gospodarstvenikov, ki naj bi jih doletela ta kazen, pa ostaja odprt. Do marčevskega zasedanja zunanjih ministrov, ko naj bi bila sprejeta odločitev, se bodo zbirali predlogi o tem, koga vključiti na ta seznam, so pojasnili viri.

Erjavec se je branil pred ostrimi besedami kolegov

Po navedbah evropskih diplomatskih virov se je moral slovenski minister braniti pred ostrimi besedami nekaterih kolegov. Najbolj naj bi se za vključitev Čiža na seznam zavzemali Poljska in Švedska.

Britanski minister William Hague je na primer na novinarsko vprašanje, ali ga skrbi, da ena članica unije blokira eno ime na kazenskem seznamu, odgovoril pritrdilno. "Pomembno je, da povečamo pritisk in sprejmemo sankcije," je dejal.

Na vprašanje, ali je bil danes zelo pod udarom, je minister Erjavec odgovoril, da je potekal "normalen diplomatski dialog na ravni zunanjih ministrov", in ocenil, da je prav, da kot slovenski zunanji minister zastopa slovenske zunanjepolitične interese.

Članice unije so se januarja dogovorile o razširitvi meril za sankcioniranje beloruskega režima, kar predvideva razširitev seznama oseb in podjetij, ki jih EU kaznuje z zamrznitvijo premoženja in prepovedi potovanja na svoje ozemlje.

Načrtovano je bilo, da nove sankcije danes potrdijo zunanji ministri, vendar je to preprečila Slovenija, ki je nasprotovala vključitvi Čiža na seznam kaznovanih oseb.

Prvotnega seznama kaznovanih oseb niso potrdili

"To ne pomeni, da Slovenija ne podpira sankcij, mi jih podpiramo, menimo, da je treba preprečevati kršenje človekovih pravic, vendar smo za to, da je pristop celovit in da morajo biti gospodarske sankcije, če jih že sprejmemo, učinkovite," je poudaril Erjavec.

Ministri prvotnega seznama kaznovanih oseb, na katerem je bil tudi Čiž, danes niso potrdili. Dogovorili so se za kompromis, da je v torek potrjen seznam sodnikov in drugih funkcionarjev, ki sodelujejo z režimom ter da se o seznamu poslovnežev in podjetij odloči marca.

Na vprašanje, zakaj je bil Čiž edini poslovnež na prvotnem seznamu kaznovanih oseb, je minister Erjavec odgovoril, da je to zanimivo vprašanje in da se o tem tudi sam sprašuje. "Ministri mi niso znali odgovoriti, ko sem jih to vprašal," je dejal.

Minister je tudi dejal, da je bila Latvija na slovenski strani, a da je v določenem trenutku pričakoval močnejšo podporo od te države.

Čiž, lastnik nogometnega kluba Dinamo Minsk, ki velja za tesnega prijatelja Lukašenka, je sicer tudi lastnik družbe, s katero je povezano slovensko podjetje Riko, ki je minuli teden sporočilo, da bo v središču Minska gradilo kompleks, vreden več kot 100 milijonov evrov. Čiževa družba Elite Estate naj bi v projekt investirala polovico sredstev.

Na vprašanje, ali bo morebitna potrditev Čiža na kazenskem seznamu marca otežila posle Rika v Minsku, je minister odgovoril, da to težko oceni, ker ne pozna dobro tega poslovanja. "Iz časopisov sem prebral, da je sklenjena takšna pogodba," je dejal in dodal, da "ne gre za to".

Po njegovih besedah gre namreč za to, da je treba preprečiti nepravično izvajanje gospodarskih sankcij, saj je več oseb, ki bi si zaslužile mesto na tem seznamu. "Če želimo, da so gospodarske sankcije učinkovite, je treba zajeti vse osebe, ki podpirajo takšen režim," je sklenil.

Slovenija ovira na poti do sprejetja sankcij

Potrditev dodatnih sankcij proti režimu Lukašenka je po navedbah evropskih diplomatskih virov ovirala Slovenija, ker je zaradi gospodarskih interesov nasprotovala vključitvi oligarha Čiža na seznam kaznovanih oseb.

V slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve poudarjajo, da Slovenija "ves čas podpira omejevalne ukrepe, ki jih EU izvaja proti Belorusiji in so namenjeni proti tistim dejanjem beloruskih oblasti, ki kršijo človekove pravice, onemogočajo razvoj demokracije in delovanje civilne družbe".

Vendar pa obenem želi, da bi bila pred opredelitvijo seznama oseb, ki naj bi bile vpletene v kršenje človekovih pravic v Belorusiji, opravljena temeljita analiza povezav med oligarhi, da se ne bi podjetnikov in podjetij dajalo na seznam ad hoc.