Kljub temu je območje evra februarja nepričakovano zabeležilo upad gospodarske dejavnosti. (Foto: Reuters)
Eurostat je ob tem nekoliko popravil podatke za november. Vrednost novih naročil v industriji se je v tem mesecu v območju evra na mesečni ravni znižala za 1,1 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka. Na letni ravni je bil padec 2,5- oziroma enoodstoten.
Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme, kjer so pogosta velika nihanja, so se industrijska naročila v območju z evrom decembra na mesečni ravni zvišala za 2,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 2,6 odstotka.
Vrednost novih naročil investicijskih dobrin se je decembra v primerjavi z novembrom v območju evra zvišala za 4,2 odstotka, v EU pa za 1,7 odstotka. Vrednost proizvodov za vmesno porabo se je okrepila za 1,5 oziroma 1,9 odstotka.
Naročila netrajnih potrošnih dobrin so v območju skupne evropske valute beležila 0,1-odstotno rast, v uniji pa 0,7-odstotno, medtem ko so naročila trajnih potrošnih dobrin upadla za 2,7 oziroma 0,1 odstotka.
Nova naročila decembra lani
Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so se nova naročila v industriji decembra na mesečni ravni zvišala v devetih, znižala pa v 13 državah. Najvišjo rast so zabeležili na Danskem (+19,4 odstotka), Švedskem (+10,4 odstotka) in v Italiji (+8 odstotkov), najvišji padec pa na Madžarskem (-14,8 odstotka), v Sloveniji (-4,2 odstotka) ter na Nizozemskem in Portugalskem (v obeh -2,5 odstotka).
Na letni ravni je vrednost novih naročil v industriji decembra tako v območju evra kot tudi v EU upadla za 1,7 odstotka. Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme, kjer so pogosta velika nihanja, je bil padec v območju evra 0,8-odstoten, medtem ko je EU zabeležila 0,9-odstotno rast.
Vrednost novih naročil investicijskih dobrin se je v območju evra znižala za 2,5 odstotka, v EU pa za 3,5 odstotka. Vrednost proizvodov za vmesno porabo je v območju skupne evropske valute upadla za 1,5 odstotka, v uniji pa so beležila 0,6-odstotno rast.
Naročila netrajnih potrošnih dobrin so se v območju evra okrepila za 1,6 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 2,9 odstotka. Naročila trajnih potrošnih dobrin so beležila 5,2- oziroma 4,2-odstotni padec.
Nova naročila na letni ravni
Med državami članicami, za katere so bili dostopni podatki, so naročila na letni ravni upadla v 11 državah, prav toliko držav pa je beležilo rast. Najvišji padec so zabeležile Estonija (-27,4 odstotka), Nizozemska (-12,7 odstotka) in Velika Britanija (-10,5 odstotka), najvišjo rast pa Latvija (+40 odstotkov), Danska (+23,8 odstotka) in Bolgarija (+15,5 odstotka).
Povprečni indeks novih naročil v industriji se je lani v primerjavi z 2010 v območju evra zvišal za 8,3 odstotka, v EU pa za 7,6 odstotka.
Indeks nabavnih menedžerjev kljub temu pada
Januarja je indeks nabavnih menedžerjev za območje z evrom zabeležil rahlo rast in se prvič od avgusta dvignil nad vrednost 50 točk. Kljub februarskemu zdrsu je kazalec trenutno na drugi najvišji ravni zadnjih šestih mesecev. To kaže, da se je gospodarstvo v območju z evrom v začetku leta stabiliziralo, ugotavljajo v analitski hiši Markit.
A strokovnjaki so nekoliko bolj pesimistični. Indeks je namreč znova zdrsnil pod vrednost 50 točk, ki predstavlja mejo med krčenjem in krepitvijo gospodarske dejavnosti. Ob tem so za februar pričakovali zvišanje vrednosti kazalca na 50,6 točke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi po besedah Markitovega glavnega ekonomista Chrisa Williamsona je vrnitev v območje pod 50 točk razočaranje. Podatek po njegovih besedah kaže, da tveganje za zdrs območja z evrom v novo recesijo še ostaja. Kot pozitivno Williamson izpostavlja izboljšanje zaupanja podjetij, a ob skromni domači potrošnji predvsem v bolj obrobnih članicah območja z evrom, ki jih je močneje prizadela dolžniška kriza, občutnega izboljšanja trenda kmalu ni mogoče pričakovati.
Sicer se je gospodarska dejavnost tudi februarja krepila tako v Nemčiji kot nekoliko bolj skromno v Franciji. Se pa je v obeh državah v primerjavi z januarjem rast nekoliko znižala. V preostali regiji se je gospodarska dejavnost skrčila, in sicer nekoliko bolj strmo kot januarja. Situacija vseeno ostaja bolj optimistična kot lani, ugotavljajo analitiki Markita.
Predvsem se je skrčila dejavnost v storitvenem sektorju, potem ko je januarja tudi ta sektor beležil rast. Predelovalni sektor je v drugem letošnjem mesecu ohranil krepitev dejavnosti.
Dnevnik.si







































Komentarji