Svet ECB je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajajta pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta zatrdil, da bo inflacija v evrskem območju še nekaj mesecev ostala nad dvema odstotkoma in nato padla pod to raven. Gospodarska dejavnost v območju evra se je po Draghijevih besedah po zelo šibkem zadnjem lanskem četrtletju v začetku leta stabilizirala na nizki ravni. Na to po njegovih besedah kaže niz makroekonomskih podatkov in rezultatov raziskav, a znaki stabilizacije so previdni.
Kot pravi Italijan na čelu ECB, naj bi gospodarstvo v evrskem območju letos zelo postopno okrevalo, kar kaže na to, da naj bi se območje skupne valute izognilo recesiji. Draghi ocenjuje, da nizke obrestne mere in ukrepi ECB za normalizacijo delovanja finančnih trgov v območju evra podpirajo delovanje realnega gospodarstva, popustile pa so tudi napetosti na trgu državnih obveznic ranljivih članic območja skupne valute. To je pripisal tako delovanju ECB kot ukrepom teh držav za stabilizacijo javnih financ.
Velika negotovost
Vseeno pa negotovost ostaja visoka, pri obetih za prihodnji razvoj gospodarske dejavnosti pa obstajajo številna tveganja, da bi se razmere utegnile poslabšati. Kljub popuščanju pritiska na ranljive članice območja evra je med dejavniki tveganja tudi morebitna nova zaostritev krize v evrskem območju. V tem primeru bi se verjetno ECB odločila za vnovično znižanje obrestne mere, a glede na stabilizacijo položaja to v bližnji prihodnosti ni verjetno. Draghi je precej pozornosti na današnji novinarski konferenci posvetil nestandardnim ukrepom ECB za zagotavljanje normalnega delovanja bančnega sistema v območju evra.
ECB je decembra lani 523 bankam v evrskih državah odobrila triletna posojila v vrednosti 489 milijard evrov po zelo ugodni obrestni meri. Naslednjo operacijo refinanciranja v okviru tega protikriznega programa naj bi v Frankfurtu izvedli konec tega meseca, Draghi pa ocenjuje, da bi utegnila biti tako obsežna kot prva. Prvi mož ECB je sicer zaskrbljeno priznal, da podatki za zadnje mesece lanskega leta, tudi za december, kažejo na upad posojil gospodarstvu v mesečni primerjavi, banke pa so spet zaostrovale posojilne pogoje.
Brez upoštevanja celotnih učinkov
Pri tem pa je opozoril, da podatki še ne upoštevajo v celoti učinkov omenjene obsežne operacije likvidnostne pomoči bankam, saj so raziskavo med bančnimi ustanovami izvedli ravno sredi izvajanja ukrepa. Zaživeli niso še niti nekateri drugi novi protikrizni ukrepi ECB, kot sta razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB in znižanje deleža obveznih denarnih rezerv, ki jih morajo imeti banke, z dveh odstotkov na odstotek. Banke bodo po novem lahko za zavarovanje posojil ECB uporabile tudi nekatere bančne terjatve, kot so hipotekarna posojila ter kredite malim in srednjim podjetjem, če bodo ti izpolnjevali določene kriterije.
Svet ECB je danes sedmim nacionalnim centralnim bankam, ki so predložile relevantne predloge, odobril posebna nacionalna merila primernosti tovrstnih zavarovanj in ukrepe za obvladovanje tveganj. Gre za centralne banke Irske, Španije, Francije, Italije, Cipra, Avstrije in Portugalske. Kot je poudaril Draghi, je v celotnem območju evra bančnih posojil, primernih za zavarovanje, med 600 in 700 milijard evrov, današnji ukrep pa zaobjema okoli 200 milijard.
Obljubljajo dobro upravljanje s tveganji
S povečevanjem obsega sprejemljivih instrumentov za zavarovanje in popuščanja kriterijev za kakovost teh garancij ECB sicer res bolj tvega, priznava, a zagotavlja, da bo s temi tveganji dobro upravljala. Cilj tega večjega tveganja je boljše financiranje realnega gospodarstva. Tveganje je sprejemljivo in dobro upravljano, je še enkrat zagotovil. Kot običajno, je Draghi tudi danes članice območja evra pozval, naj dosledno izpolnijo dane zaveze za stabilizacijo javnih financ. Ukrepi za zaostritev discipline na evropski ravni in po nacionalnih državah so po njegovih besedah pomembni koraki v pravi smeri.
Dogovor zaenkrat 25 članic unije o medvladni pogodbi za fiskalni pakt na vrhu EU je po njegovih velik politični dogodek in je dokaz volje članic, da se odpovejo delu fiskalni suverenosti. Kot dodaja, gre za znak zaveze evru in tega, da je evro "močna realnost". Kot še pravi Italijan na čelu ECB, gre za prvi korak v smeri fiskalne unije v evrskem območju, ki se ne bi smela začeti s fiskalnimi transferji temveč z jasno pogodbo, s katero se države zavezujejo, da lahko stojijo na lastnih nogah.
