Prepoved letov v Sirijo je le ena v paketu novih sankcij, o uvedbi katerih razpravlja EU, medtem ko nasilno zatiranje protirežimskih protestnikov v Siriji ne pojenja.
Razpravljajo tudi o možnosti prepovedi uvoza fosfatov iz Sirije in zamrznitve premoženja sirske centralne banke ter trgovine z zlatom in dragulji, s čimer bi sirskemu režimu močno okrnili dohodke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nove sankcije proti sirskemu režimu bi EU lahko uvedla na naslednjem srečanju zunanjih ministrov EU 27. februarja.
"Na koncu bomo sprejeli nove sankcije proti Siriji. V to ne dvomim. Odprta ostaja le še konkretna vsebina sankcij," je za AFP še poudaril neimenovani predstavnik EU.
Prepoved letov v Sirijo je sicer predlagala Nemčija, a so nekatere druge države članice EU do predloga zadržane, saj menijo, da bi bilo potrebno ohraniti možnost letov v primeru, da bo potrebna humanitarna intervencija.
V Siriji več tisoč evropskih državljanov
V Siriji naj bi bilo več tisoč evropskih državljanov, zato EU pripravlja tudi načrte za njihovo morebitno evakuacijo in krepi svoji delegaciji v Amanu in Bejrutu, ki ju pripravlja na sprejem velikega števila evropskih državljanov in državljanov drugih držav iz Sirije.
Razmere v Siriji vse bolj skrbijo tudi Turčijo, ki želi v regiji čim prej organizirati mednarodno konferenco, na kateri bi regionalni in globalni akterji razpravljali o možnostih rešitve sirske krize, je danes povedal turški zunanji minister Ahmet Davutoglu.
Turčija si prizadeva izdelati nov načrt rešitve sirske krize, je še dejal Davutoglu. Turški premier Recep Tayyip Erdogan se bo glede tega danes po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, nato pa bo odletel v ZDA, kjer se bo o sirskem vprašanju pogovarjal z ameriško zunanjo ministrico Hillary Clinton.
Pillayeva pozvala k takojšnjim ukrepom
Dogajanje v Siriji prav tako z zaskrbljenostjo spremljajo Združeni narodi. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je mednarodno skupnost danes pozvala k takojšnjim ukrepom za zaščito sirskih civilistov.
"Zgrožena sem nad nasiljem, ki ga sirska vlada načrtno izvaja v Homsu, pri čemer uporablja artilerijo in drugo težko orožje na območjih, kjer očitno biva civilno prebivalstvo," je dejala v izjavi za javnost.
"Nezmožnost VS ZN doseči dogovor glede odločnega kolektivnega posredovanja v Siriji je očitno spodbudila sirsko vlado k nadaljevanju masakra svojega ljudstva v prizadevanjih zatreti upor," je še dejala. VS ZN namreč zaradi veta Rusije in Kitajske doslej ni uspel sprejeti resolucije, ki bi sirski režim pozvala k takojšnjemu koncu nasilja.
Sirska vlada se na drugi strani pri obračunavanju s protestniki v Homsu vse pogosteje zanaša na tanke, helikopterje, topove, in strelno orožje. Bolnišnice so po navedbah sirskih aktivistov za človekove pravice prezasedene ali nedostopne, kar dodatno otežuje položaj civilistov, še opozarja Pillayjeva po poročanju AFP.
MSF: Sirski režim preganja zdravnike
Mednarodna humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) ob tem opozarja, da sirski režim preganja zdravnike in drugo zdravstveno osebje, ki pomaga ranjenim protestnikom. Zdravstveno oskrbo režim nudi zgolj svojim podpornikom, je danes opozorila predsednica MSF Marie-Pierre Allie.
"Medicino uporabljajo kot orodje za pregon," poudarja Alliejeva, ki se zanaša na navedbe očividcev, saj sirski režim MSF prepoveduje vstop v državo.
"Večina ranjenih se ne zateka v javne bolnišnice iz strahu pred mučenjem ali aretacijo. Nekateri ranjeni v bolnišnici uporabljajo lažno identiteto," je še dejala. "Zdravniki včasih pomagajo ranjenim tako, da jim postavijo napačno diagnozo in jih s tem skrijejo pred varnostnimi silami, ki iščejo paciente z ranami, značilnimi za demonstrante," poudarja Pillayjeva.
Protirežimski protesti proti al Asadovemu režimu v Siriji trajajo že skoraj eno leto, po ocenah aktivistov za človekove pravice pa je v njih doslej umrlo najmanj 6000 oseb.
