Sporazum je v četrtek podpisala tudi Slovenija, to pa je sprožilo val nasprotovanj tako v politični in zainteresirani kot tudi strokovni javnosti, so sporočili iz Pozitivne Slovenije. Dodali so, da je sporazum v sedanji obliki tudi zanje nesprejemljiv. Na javni predstavitvi mnenj naj bi odgovorili na vprašanje, kako ustrezno varovati intelektualno lastnino, ne da bi pri tem omejevali človekove pravice oziroma ali omenjeni sporazum prekomerno posega v človekove pravice.

Taboru kritikov so se pridružili tudi v sindikatu Sviz

Preštevilnim kritikom Acte se je danes pridružil tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Ta bo svoje nasprotovanje sporazumu, "ki tako očitno teži k oženju prostorov svobode in demokracije", izrazil tudi s svojo prisotnostjo na protestnem shodu proti sporazumu, napovedanem za soboto.

Sviz ob tem izraža začudenje nad ravnanjem poslancev v dveh parlamentarnih odborih, ki da so nekritično in brez glasu proti potrdili sporazum, in odločitvijo vlade za podpis spornega sporazuma, ki se je zgodil brez predhodnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo in brez ustreznega obveščanja o tem. V sindikatu upajo, da bo med tistimi, ki odločajo o nadaljnji usodi sporazuma Acta, še pravočasno prevladala zavest o pomembnosti in nujnosti obstoja svobode komuniciranja.

Podporniki gibanja 15o so ločeno prav tako napovedali udeležbo na sobotnem protestnem shodu proti Acti na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kot pravijo, gre za isti boj kot 15. oktobra lani, ko so zavrnili "diktate finančnih trgov" in "skorumpirane predstavniške politike". "To zimsko soboto bomo tako kot tisto jesensko protestirali proti poskusom razlastitve skupnega. Poskusom, ki jih žene pohlep velikih privatnih interesov korporacij in finančnih rentnikov in ki so lahko uspešni zgolj z odvzemom temeljnih pravic in svoboščin," so dodali.

Bruselj miri: Pomembna so dejstva, ne strahovi

Razprava o Acti, ki je v slovenski in na sploh evropski javnosti dvignil veliko prahu, mora temeljiti na dejstvih, ne na strahovih, so danes poudarili v Evropski komisiji. Na evropski ravni bo v prihodnjih mesecih priložnost za razpravo o tem v Evropskem parlamentu, so dodali.

Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale minuli teden v Tokiu. Komisija ima indice, da bo to storilo tudi pet preostalih članic unije, ki pa sedaj o tem še razpravljajo v okviru svojih nacionalnih parlamentov, so povedali v Bruslju. "V naslednjih tednih in mesecih pričakujemo več razprave in nato glasovanje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki je tudi pravo mesto za razpravo o tem," je še povedal tiskovni predstavnik komisije Ryan Heath.

Vse od decembra 2007 je po besedah tiskovnega predstavnika jasno, da se išče dogovor o tem, in vse zainteresirane strani, tudi nevladne organizacije in akademiki, so bile redno obveščane o pogajanjih. Celotno besedilo Acte je po navedbah komisije na voljo od decembra 2010.

Video: Kako so Anonimni zagrozili Sloveniji in državljane pozvali k protestom

Na evropski ravni se torej sedaj razprava o tem seli v Evropski parlament, ki mora temeljiti "na dejstvih, ne nekaterih strahovih, ki so zaokrožili", je dejal Heath. Komisija poskuša po njegovih besedah na svoji spletni strani in po družbenih medijih ljudi napotiti do pravega besedila in pravih argumentov. Evropski parlament naj bi po prvotnih načrtih o Acti glasoval junija, vendar sedaj kaže, da si bo vzel čas za podrobno pravno preučitev sporazuma in bo verjetno o njem glasoval pozneje.

Odstop zaradi nepreglednosti in nedemokratičnosti

Glavni problem, ki ga izpostavljajo v parlamentu, je, kako naj odločajo o sporazumu, pri pripravi katerega niso sodelovali. Zaradi nepreglednosti in nedemokratičnosti pogajanj je nedavno celo odstopil poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif. Evropski parlament namreč ni bil vpet v pogajanja, ki so se začela leta 2008, pred uveljavitvijo lizbonske pogodbe. Ta mu sicer daje pomembno vlogo pri pripravi mednarodnih sporazumov in tudi pravico veta nanje.

Pred glasovanjem na plenarnem zasedanju mora svoja mnenja o Acti pripraviti kar pet parlamentarnih odborov. Krovni je odbor za mednarodno trgovino (Inta), ki bo pripravil poročilo, posebno nalogo pa ima tudi odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe). Članica odbora Libe je tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon, ki je pojasnila, da bo odbor o tem predvidoma prvič razpravljal konec februarja na podlagi analize pravne službe parlamenta. Libe ima po njenih besedah posebno nalogo, da preveri, ali je Acta skladna s temeljnimi človekovimi pravicami.

Pozitivno mnenje odbora Libe je pogoj za nadaljnjo razpravo o tem v krovnem odboru. Če bi imel odbor Libe preveč dvomov glede kršenja temeljnih človekovih pravic, lahko primer predloži tudi Sodišču EU. Fajonova se osebno ne strinja z načinom nastajanja sporazuma in meni, da ni bilo dovolj javne razprave o tem. Poleg tega deli skrbi mnogih državljanov glede zaščite zasebnosti, spletne cenzure in omejevanja svobode govora, a obenem poudarja, da je informacij za zdaj premalo in da je treba sporazum najprej podrobno preučiti.