Več voditeljev je ob prihodu na zasedanje izrazilo prepričanje, da bo medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno zaostrila proračunsko disciplino v območju evra in preprečila ponovitev dolžniške krize, danes dorečena. Nekaj političnih vprašanj je sicer še odprtih, na primer glede obravnave presežnega javnega dolga, pri čemer se nekatere države, med njimi Slovenija, zavzemajo za bolj enakovredno obravnavo primanjkljaja in dolga, ter glede sodelovanja držav brez evra na sestankih članic s skupno evropsko valuto.

Veliko voditeljev je tudi poudarilo, da je treba zagotavljanje proračunske discipline uravnotežiti z ukrepi za spodbujanje rasti in zaposlovanja, predvsem med mladimi. Britanski premier David Cameron, čigar država edina odločno nasprotuje sodelovanju pri fiskalni pogodbi, se je ob prihodu izrecno zavzel za spodbujanje rasti. "V Evropi se moramo resno lotiti načrtov za rast," je poudaril in dodal, da bo to danes njegova prioriteta.

Sestanek treh voditeljev

Pred zasedanjem so se na kratko sestali nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Mario Monti. Sarkozy je sicer nedavno ponovno poskrbel za dvignjene obrvi. Zatrdil je namreč, da Britanija nima nikakršne industrije, kar so naposled zanikali celo njegovi predstavniki za javnost. Odzvali so se tudi analitiki, ki zatrjujejo, da industrija prinese 17 odstotkov britanskega BDP, v Franciji pa le 14 odstotkov. Sarkozyjevo izjavo je v javnosti najbolj demantiral časopis Le Monde, ki je izjavo označil za popolnoma napačno in izpostavil, da je prav Britanija bolj industrializirana od Francije.

Začetek vrha so zaznamovale tudi napetosti med Berlinom in Atenami zaradi nemških predlogov, da bi območje evra za Grčijo v zameno za novo finančno pomoč imenovalo začasnega pooblaščenca, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških obvez in imel celo pravico do sprejemanja nekaterih odločitev. Atene so se na te predloge odzvale burno, Merklova pa je ob prihodu na zasedanje dejala, da gre ta razprava v napačno smer in da tega vprašanja danes ne želi odpirati. Grčija sicer danes uradno ni na dnevnem redu vrha.

Slovenija kot dober primer

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v predstavitvi predlogov za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi na neformalnem srečanju voditeljev članic EU izpostavil Slovenijo kot dober primer spodbujanja zaposlovanja mladih. Barroso je v predstavitvi voditeljem članic EU v povezavi s problemom brezposelnosti mladih spomnil, da je ta v osmih članicah unije bistveno nad povprečjem EU. To so Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska.

Zanje je predlagal vzpostavitev posebnih "ekip za ukrepanje". Te naj bi v 11 tednih, do sredine aprila, pripravile načrte, ki naj bi bili vključeni v nacionalne reformne programe. Te morajo članice unije vsako leto poslati v oceno Evropski komisiji. Hitre rezultate je treba po njegovih besedah doseči z uporabo obstoječih mehanizmov, na primer z bolj ciljnim izkoriščanjem evropskih sredstev. Dolgoročni ukrepi pa naj bi na primer vključevali zmanjšanje bremen, ki jih predstavljajo davki in socialni transferji.

82 neizkoriščenih milijard

Ob tem je Barroso izpostavil nekaj dobrih primerov - iz Nizozemske, Poljske in tudi Slovenije. V Sloveniji se mu zdi dober ukrep uporaba sredstev Evropskega socialnega sklada za financiranje spodbujanja zaposlovanja mladih odraslih, mlajših od 26 let. "To so izkušnje, od katerih lahko imajo koristi tudi številne druge države," je menil. Barroso je v svoji predstavitvi med drugim poudaril, da je treba najti izhod iz "začaranega kroga" šibke rasti, velike brezposelnosti, slabe produktivnosti in negotovosti glede finančne stabilnosti, v katerem se je znašla Evropa.

Šef komisije je v predstavitvi poleg boja proti brezposelnosti mladih izpostavil še pomen spodbujanja rasti, ki je po njegovem mnenju "pereča prioriteta", potrebo po kombiniranju discipline in ukrepov za rast pa tudi pomoč malim in srednjim podjetjem za krepitev njihove konkurenčnosti. Poleg tega je poudaril, da je treba zagotoviti boljše izkoriščanje evropskih sredstev. "Obstaja precejšnja vsota denarja v okviru strukturnih skladov - skupno 82 milijard evrov - ki še ni izkoriščena," je poudaril. Ta denar bi bil lahko po njegovih besedah preusmerjen v posojilne programe malim in srednjim podjetjem.

"Ponovno se srečujemo v ozračju krize in pritiskov. Vemo, da so naši trenutni problemi posledica dolgoročnih neravnovesij in razlik v konkurenčnosti v in zunaj območja evra," je še opozoril Barroso v nastopu pred šefi članic unije.