Grčija mora doseči dogovor o odpisu dolga, preden lahko računa na dodatno finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ključen bi sicer lahko bil 20. marec, ko Grčiji zapade v plačilo 14,3 milijarde evrov dolga. Brez finančne pomoči država tega dolga ne bo sposobna odplačati. Dogovor o novem paketu pomoči bi Grčiji tudi omogočil izvedbo predčasnih volitev, ki naj bi se odvile aprila.
Grčija in zasebni upniki so na pogajanjih do sedaj dosegli napredek, tudi Inštitut za mednarodne finance (IIF), ki se pogaja v imenu več kot 450 finančnih ustanov, je pogovore označil za produktivne.
V imenu zasebnih upnikov se sicer z grškim premierom Lucasom Papademosom in finančnim ministrom Evangelisom Venizelosom pogajata generalni direktor IIF Charles Dallara in svetovalec francoske banke BNP Paribas Jean Lemierre. Pogajanja so se tudi v petek zavlekla pozno v noč.
Grčija se z zasebnimi upniki pogaja o delnem odpisu dolga v vrednosti okoli 100 milijard evrov. Prejšnji petek so pogovori zašli v slepo ulico zaradi nesoglasij o obrestni meri, ki bi jo Grčija morala plačevati za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo.
Sedaj naj bi bili po poročanju grških časnikov obe strani blizu dogovora pri spremenljivi obrestni meri okoli štirih odstotkov. Zasebni sektor zagovarja obrestne mere pri 4,25 odstotka, Grčija in IMF pa vztrajata pri triodstotni obrestni meri.
