Merklova tako na uvedbi davka na finančne transakcije vztraja kljub nesoglasjem znotraj vladajoče koalicije, Nemški liberalci (FDP), manjši izmed koalicijskih partnerjev, se namreč ne strinjajo z možnostjo uvedbe davka zgolj v območju evra, prav tako pa imajo pomisleke tudi glede same smiselnosti takega ukrepa. Krščanski demokrati (CDU) kanclerke Merklove glede na skupni nemško-francoski dokument, ki je prišel v roke časniku Süddeutsche Zeitung, na uvedbi davka vztrajajo, obe gospodarsko najmočnejši evropski državi pa v skrajnem primeru, če nasprotovanje Velike Britanije in tudi Švedske ne bi dovoljevalo uvedbe davka na ravni celotne EU, predvidevata tudi možnost vpeljave davka zgolj na ravni evrskega območja. FDP sicer med drugim opozarja, da bo z davkom težko omejiti hitre računalniške finančne transakcije, med katerimi so mnoge špekulativne.
Prav tako dvomijo v verjetnost njegove uvedbe na evropski ali globalni ravni. Liberalci se tako bolj ogrevajo za davek na finančno dejavnost, s katerim bi drugače obdavčili dobičke finančnih ustanov in tudi visoke plače ter nagrade bančnikov. V pismu, ki ga bosta Merklova in Sarkozy pred vrhom EU konec meseca poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu, voditelja navajata še niz ukrepov za zagon gospodarske rasti v Evropi. Območje evra, z njim pa tudi večji del preostale unije, namreč zaradi dolžniške krize beleži poslabševanje gospodarske slike. Evropskim državam tako grozi celo krajša in šibka recesija.
Za boj proti brezposelnosti, ki je v mnogih članicah EU vztrajno visoka, predlagat, da bi morali biti zavodi za zaposlovanje obvezani vsakemu iskalcu zaposlitve znotraj določenega roka zagotoviti bodisi ponudbo za delovno mesto bodisi ponudbo za izobraževanje ali usposabljanje.
Na obmejnih območjih naj bi poskusno vzpostavili skupne zavode za zaposlovanje, ki bi skrbeli za zaposlovanje na obeh straneh meje. Med predlaganimi ukrepi so še znižanje stroškov za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev, olajšanje dostopa podjetij do posojil, omilitev nekaterih pravil za banke, da bi se tako sprostil posojilni tok, in zmanjšanje administrativnih bremen za mala in srednja podjetja. Poleg tega Merklova in Sarkozy predlagata še pomoč iz bruseljske blagajne za tiste države, kise zaradi strogega varčevanja nahajajo v gospodarskem in finančnem krču. Neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada naj bi se že letos zbirala v posebnem skladu za rast in konkurenčnost, porabila pa bi se za projekte v teh državah.
