Po mnenju Thorning-Schmidtove je kriza zamajala tudi temelje evropskega sodelovanja. "Pot iz krize vodi skozi več Evrope, ne manj," je poudarila sedanja danska premierka in nekdanja evropska poslanka. "Bolj kot kdajkoli je očitno, da delimo isto usodo," je še dejala. Kot meni, je zato ključno, da zdaj članice unije sodelujejo in stojijo druga ob drugi.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je članicam unije očital, da ne storijo dovolj, da bi izšle iz krize. "Prizadevanja držav niso bila enaka in nekatere preprosto niso naredile dovolj," je dejal. Menil je še, da bo morala unija okrepiti prizadevanja za povečanje rasti, če resno misli z gospodarskim okrevanjem. Odgovor za dosego rasti je po njegovem v evropskih podjetjih, tudi malih in srednjih, vendar pa jim je med drugim treba zmanjšati birokratske ovire, jim olajšati dostop do financ. "Ne bomo rešili krize, če se ne bomo zadeve lotili resno," je še posvaril Barroso.
Predsednik Evropske komisije je tudi pozval Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, naj končajo spor glede skupnega evropskega patenta oz. sedeža načrtovanega patentnega sodišča.
Evropski poslanci so v razpravi pogosto omenjali posledice dolžniške krize in ukrepe, povezane z njenim reševanjem. predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je menil, da bi moralo dansko predsedstvo aktivno ukrepati v zvezi s krizo. "Potrebujemo močno politično predsedstvo, ne tehničnega," je dejal v imenu svoje politične skupine.
"Slabost Evrope je, da kljub prizadevanjem nismo našli enotne in skupne rešitve za krizo. Bonitetne hiše nam dokazujejo, da brez tega ne bo mogoče rešiti krize," je menil novi predsednik socialistov (S&D) Hannes Swoboda. Ob tem je pozval vse, naj rešitev krize vključuje socialno državo.
Dolžniško krizo in znižanje bonitetnih ocen več državam so v razpravi izpostavljali tudi številni drugi poslanci. "Razlog, da imamo dolžniško krizo, je, da države niso pazile na svoje proračune in niso spoštovale pravil," je v odzivu na razpravo poudarila Thorning-Schmidtova. Bonitetne hiše pa so z nižanjem ocen po njenih besedah sporočile Evropi, da morajo varčevalnim ukrepom slediti tudi ukrepi za spodbujanje rasti.
Rebecca Harms iz vrst Zelenih in nekateri drugi parlamentarci so omenjali fiskalni pakt. Dansko predsedstvo bo po navedbah danske premierke podpiralo fiskalni pakt. Vendar pa fiskalna konsolidacija po njenem ni dovolj, temveč je zdaj treba ustvariti delovna mesta.
Harmsovo, predsednika skupine liberalcev (Alde) Guya Verhofstatda in številne druge je zanimalo tudi stališče Danske glede Madžarske oz. njene nove zakonodaje. Thorning-Schmidtova je odgovorila, da Danska podpira ravnanje Evropske komisije, ki je proti Budimpešti v torek uvedla tri postopke.
Nekateri poslanci so v razpravi omenili skupnostno metodo. Danska premierka je ob zaključku razprave poudarila, da je treba skupnostno metodo braniti, "saj pomeni, da Evropi ne vladajo več najmočnejši, ampak svoboda in demokracija". "In to je vredno braniti v dobro vseh nas," je dejala.
