Na protestih proti zategovanju pasu se je danes v središču Aten zbralo okoli 10.000 protestnikov. Stavke in demonstracije so povzročile motnje v javnem prometu in drugih storitvah, 48-urno stavko so zagnali tudi novinarski sindikati.
EU in IMF, ki sta Grčijo maja leta 2010 s posojilom rešila pred bankrotom, naj bi grško vlado spodbudila k novim varčevalnim ukrepom, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Danes so v Atene prispeli prvi strokovnjaki trojke, vodje misij pa naj bi se jim pridružili v petek.
Sicer se bodo predstavniki sindikatov in delodajalcev v sredo sestali na pogovorih o zniževanju stroškov dela. Grčija je pod velikim pritiskom, medtem ko se ob izteku prvega, 110 milijard evrov vrednega programa držav z evrom in IMF, intenzivno pogaja o pridobitvi drugega rešilnega paketa. Ta bo vreden okoli 130 milijard evrov.
Ključni del novega programa je prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov, ki naj bi Atenam odpisali okoli 100 milijard evrov dolgov. Pogajanja z upniki so sicer konec prejšnjega tedna zastala, glavna težava pa naj bi bile obrestne mere obveznic z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za obveznice z bolj zgodnjo zapadlostjo. Brez sodelovanja zasebnih upnikov je pod vprašanjem tudi pomoč IMF.
Sicer pa se je Grčija danes z izdajo zakladnih menic nekoliko ceneje zadolžila na finančnih trgih. Zbrala je 1,625 milijarde evrov svežih sredstev, zahtevana donosnost pa je znašala 4,64 odstotka. V zadnji podobni izdaji decembra je bila 4,68-odstotna. Povpraševanje vlagateljev je bilo enako 2,9-kratniku ponudbe.
Grčija se trenutno ni sposobna zadolževati na finančnih trgih z dolžniškimi papirji z daljšo ročnostjo, zato tudi potrebuje pomoč mednarodnih posojilodajalcev. Svojo prisotnost na finančnih trgih pa medtem ohranja z izdajo kratkoročnih zakladnih menic.
